Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ó1 -- in -ja m (ọ̄)
šestnajsta črka slovenske abecede: vse oje bere široko; označiti z o; veliki in mali o; dva o-ja
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki o; široki o; različna kvaliteta oja
● 
ima noge na o po obliki podobne črki O
SSKJ²
o2 predl., z mestnikom
1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja
a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu / dvomiti o uspehu; kaj misliš o včerajšnji predstavi; premišljati, sanjati, soditi o čem; o zadevi smo si na jasnem / pisati o nesreči; telegrafiral je domov o nenadni bolezni
b) pri samostalnikih, zlasti glagolskih: še besedo o naši kulturi; govor o nujnih ukrepih; oddaja o naših pomorščakih; pomenek, posvet o čem / članek, pogodba, sporazum, zakon o čem; film o delovnih brigadah; knjiga o lepem vedenju; roman o življenju na kmetih / popačena slika o položaju slika položaja; vprašanje o odnosih med strankami vprašanje odnosov
c) elipt., kot naslov: o dvojezičnem šolstvu / kot napoved nadaljevanja o tem prihodnjič
2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob:
a) z imeni (cerkvenih) praznikov: o binkoštih, božiču, pustu, veliki noči; o svetem Martinu; šalj. o svetem nikoli in Nikoli / star.: o dežju; o žetvi ob
b) star., pred besedo, ki se začenja z ustničnim soglasnikom: o mraku; o počitnicah; o pol treh; o pravem času; o priliki / o belem dnevu; o hudi uri; o lepem vremenu
● 
zastar. vojaki so obupali o zmagi nad zmago; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati
SSKJ²
ó3 medm. (ọ̄)
1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: o, kako je lepo; o kako se prileže
// izraža začudenje, presenečenje: o, in dva dni kasneje ga res najdeva; o glej, glej, gnezdo je prazno
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: kako trpim – o
3. izraža podkrepitev trditve: o, še kako nas zanima; o, ta je imela fantov; saj jem, o, veliko jem; pog. o ja, rad grem
4. nar., klic vprežni živini stoj: o, oha
SSKJ²
ó4 medm. (ọ̑)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: o jaz norec, pozabil sem zapreti; o ti preljubi moj otrok, kam si šel; star. o nesreče, prav njega je povozilo kakšna nesreča / z zvalnikom o mati, ste le prišli / o da bi bili že doma; o da me ne bi videla
SSKJ²
ò5 medm. (ȍ)
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: o, ga bo že minilo; o, potem pa grem
2. izraža zavrnitev, nejevoljo: o, beži, beži, saj ni hudega; o, fej, nesnaga; o ne, dragec, tako ne bo šlo
Celotno geslo ePravopis
o
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
o-ja tudi o o samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [ó], rodilnik [ója] tudi [ó]
Celotno geslo ePravopis
O
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 O-ja tudi O O samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [ó], rodilnik [ója] tudi [ó]
Celotno geslo ePravopis
O
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 O samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kisik
oksid
IZGOVOR: [ó], rodilnik [ó]
Pravopis
ò razpolož. medm. (ȍ) ~, ga bo že minilo; ~, beži, beži, saj ni hudega; ~ ne, fant, tako ne bo šlo
Pravopis
ó1 ó-ja tudi ó ója tudi ó -- m, prva in druga oblika z -em (ọ̑; ọ̑; ọ̑) |ime črke ali glasu|: dolgi, kratki ~; ozki ~; mali ~; ~ s strešico; tip ~; prim. o-
Pravopis
o1 [poudarjeno ò] predl. z mest. govoriti, premišljati ~ prijatelju; sporazum ~ koaliciji; knjiga ~ lepem vedenju
Pravopis
Ó1 Ó-ja tudi Ó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) |ime črke|: zapisati ~; veliki ~
Pravopis
ó2 razpolož. medm. (ọ̑) ~, kako lepo; ~ glej, kdo je prišel; ~, še kako me zanima; ~, da bi bili že doma; nenaglašeno ~ máti, ~ domovína
Pravopis
o2 [poudarjeno ò] varianta predl. ob zlasti pred besedami na ustničnik, časovni ~ pol treh; ~ pravem času; ~ božiču; ~ veliki noči; šalj. ~ svetem nikoli |nikdar|
Pravopis
Ó2 -- m, simb. (ọ̑) kem. kisik
Celotno geslo Sinonimni
o1 predl.
z mestnikom za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja
SINONIMI:
neustrez. glede, star. od, ekspr. okoli2, neustrez. po
GLEJ ŠE SINONIM: ob
Celotno geslo Sinonimni
ó2 razpolož. medm.
izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek
SINONIMI:
ah, mm, oh, te2, tete, ts
GLEJ ŠE SINONIM: eh, joj2, joj2, oh, stoj
Celotno geslo Etimološki
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *, *), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
Celotno geslo Etimološki
o1 predl. z mest.
Celotno geslo Etimološki
ȍ2 medm.,
Število zadetkov: 493