Zadetki iskanja
Vorenc
ob predl., F75, I. s tožilnikom caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti; efflere oculos, od joka ob ozhy priti; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tla verṡhen; externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom breviter, ob kratkim; foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrye; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; sementium pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; prim. poldne
Vorenc
Vorenc
Vorenc
kratko sam., F14, brevi, v'kratkim; breviter, ob kratkim; circumscriptè, ob kratkim ṡaſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; compendiosè, compendiariò, ob kratkim; compendiosus, -a, -um, v'kratku ẛloshen; nuperrimè, cilú v'kratkim, nikár dolgu, ſhe unumadnîe; perbreviter, cilú ob kratkim; praecisè, ob kratkim; praefractus, -a, -um, na kratku parveṡan, ṡhtolz, ſvojovolin; preſsè, kratku, na kratku parveṡan; propedies, v'kratkim, ṡkorai, v'kratkim zhaſſu; summatim, ob kratkim, vſe ṡkupai
Vorenc
čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom
Vorenc
pamet ž, F49, analectes, ſlábe pameti; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti; externare, ob pamet perpraviti; fanaticus, -a, -um, preṡ pameti obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden; ingenium, pamet, vmeitalnoſt; insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi pameti; irrationabilis, -le, neſpameten, pres pameti, neumen, kar nei po pravi pameti; lymphari, ob pamet priti; memoriter scire, s'vunai ṡnati, na pamet ṡnati; mente captus, neumni, pres pameti, nepameten; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti
Vorenc
pripraviti dov., F84, apparare, perpraviti; defraudare, ogolufati, eniga ob tú ali uni perpraviti; depudicare, v'ſramoto perpraviti; externare, ob pamet perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; orbare, eniga perpraviti ob eno lubo reizh, opleiniti: v'ſyroṡzhino perpraviti; praeparare, perpraviti, poprei perpraviti; procurare, preṡkarbéti, perpraviti, omiſliti; redigere ad nihilum, k'nizhemer perpraviti
Vorenc
priti dov., F164, auxiliary, kir na pumozh prideo; benè veneris, dobru perſhel, Búg te primi; commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; erravit, an potius insanavit? ali je falil, ali je ob pamet perſhel? febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſ[h]nim zhaſſi ali vri pridejo; inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga priti; integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupèt pride, ſe ponavla; intro, intrare, notar poiti, notar priti; lÿmphari, ob pamet priti; neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri pride; obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti; opem ferre, pomúzh dati, ali h'pomúzhi priti; praematura mors, preṡgudna ſmert, ta ſmert je ſhe pred zhaſſam perſhla; privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti; usuvenit, ſe pergody, je perſhlu v'eno navado; venire in manus, v'pèſt priti; videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride naprei; prim. prideoč, pridoč
Vorenc
obožati dov., F3, depauperare, et depauperari, obuṡhati, oſrotéti, k'ſromaku ſturiti, ob blagú priti; exantlare, omagati, preſtati, obuṡhati, obnemozhi; naufragus, -gi, tá katerimu ſe ladje reṡbyejo, ali potopé, obuṡha, inu ob tú ſvoje pride
Vorenc
obropati dov., F11, degraſsari, opléniti, opuliti, reṡhaliti, reṡbyti, na pooti obrupati; depeculari, obrupati, vſe pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti; depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati, obrupati; depraedari, porubiti, obrupati; despoliare, ſleizhi, obrupati; diripere, porubiti, obrupati, po ſyli vṡèti; dispoliare, obrupati, rubiti; exinanire aliquem, eniga cilú obrupati, de mu cilú nyzh ne oſtane; expoliare, iſleizhi, obrupati; fanum expilare, Cerkou obrupati; privare, odvṡèti, obrupati, ob enu, ali ob drugu eniga perpraviti
Vorenc
spomlad ž, F7, aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; tempus putationis, ſpomlád; ver, veris, ſpumlad; vere primo, ṡdaici v'ſpumladi; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; vervactum, -cti, ena v'ſpumladi ṡorana nyva
Vorenc
zapopadno prisl., F2, circumscriptè, ob kratkim ṡastopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; implicitè, ṡapopadnu, ohranenṡku
Vorenc
cajt m, F10, chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim zaitu rojen; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; maturatè, hitru, per zaiti; maturè, per zaiti, ṡgudai; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempestivitas, pravi zait; temporibus obedire, ſe po zaitu oberniti; traductio temporis, tega zaita pregnanîe; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje; prim. pricajti
Vorenc
noreti nedov., F8, bacchari, pyanzhovati, norrejti; debacchare, vel ri, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti; delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti; dementire, dementare, ob pamet poiti, norréti; efferus, a, -um, ṡlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; fatuari, ṡmamlen biti, norréti; interfurere, v'meis divjati, v'meis norreti; perfurere, ṡlu divjati, ali norréti
Vorenc
raztrumpati dov., F5, collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu tlézhi; derumpere, reſtrumpati, reſtergati, reſtrupati; illidere, ob eno tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti; quatefacere, reſtrumpati; refringere, reṡbiti, reſtrumpati, reſtergati, inu goridjati
Vorenc
sabota ž, F6, dies Saturni, ſabbota; sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati; sabathi iter, ena laṡhka mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob ſabbotah daile hoditi; sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; violare sabbatum, ſabbote, ali praṡnika ne derṡhati
Vorenc
tleči nedov., F5, applodo, -ere, s'rokami v'kupai pluṡkati, inu tlezhi; collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu tlézhi; pinsere, v'enim moṡhnerju tlézhi; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; tundere, tlezhi, biti, tepſti, tolzhi
Vorenc
trčiti dov., F3, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; illidere, ob eno tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti; illidere saxis, na kamenîe tarzhiti
Vorenc
za predl. F835, I. s tožilnikom aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi; ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa leitu; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo myrú noſſi; chinara, artizhoka ẛa jeiſti; contentum eſse, ẛa dobru vṡèti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; et certè, inu ẛa gviſhnu; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, satega volo; quocirca, sa tega volo; scabrosus, -a, -um, ostrú ṡa perjeti; scopae, -arum, metle ṡa pométati; sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe; tua causa, ṡa tvojo volo; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
zastopno prisl., F13, balbè, ne ẛaſtopnu, ſhlékedravu, jezlavu; circunscriptè, ob kratkim ṡáſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati, ṡáſtopnu navuzhiti; enucleatè, ozhitnu, ṡaſtopnu, zhiſtu, inu jaſnu; explicatè, ṡaſtopnu; expreſsè, ṡaſtopnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; intelligenter, ṡaſtopnu; luculentè, zhiſtu ali jaſnu, ṡaſtopnu, popolnim videzhe; luculenter, prou ṡaſtopnu, prou zhiſtu, prou reṡloṡhnu; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; peritè, vuzhenu, ṡaſtopnu; significanter, ṡaſtopnu
- zastopnejše , significantius, ſhe vſelei ṡaſtopniſhe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 121
Dostopnost