Zadetki iskanja
Vorenc
bolnik m, F5, amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿ, hiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
Vorenc
braniti nedov., F23, abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti; coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; defendere, braniti, ṡagovoriti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; inhibere, prepovedati, braniti, ṡabraniti; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè; stipare, obſtopiti, inu braniti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati; tutari, braniti
Vorenc
cajt m, F10, chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim zaitu rojen; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; maturatè, hitru, per zaiti; maturè, per zaiti, ṡgudai; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempestivitas, pravi zait; temporibus obedire, ſe po zaitu oberniti; traductio temporis, tega zaita pregnanîe; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje; prim. pricajti
Vorenc
Vorenc
čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom
Vorenc
dajati nedov., F55, adindere, notar dajati; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; datare, dajati, ob enim dati; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustrans, kar ſvitlobo daje; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; largiri, obilnu dati, dajati; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati; nauseam facere, gnuſobo dajati; olere, diſhati, dúh dajati; operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roborare, múzh dajati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Vorenc
deklica ž, F9, constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti; deflorator, en loter, kateri eno deklizo ob diviſtvu perpravi; illocabilis virgo, dékliza, katera ſhe nei ṡa moṡhtvú; nympha, ena nevéſta, dekliza, goſpodizhna; puella nubilis, dékliza na moṡhtvu; violare virginem, eni déklizi ſylo ſturiti; virgo, diviza, dékliza, deizhla; virgo sub capillis, deikliza pod kitami; viripotens, ena dékliza ẛa moṡhtvú
Vorenc
devištvo s, F5, alma haebraicè, ẛakritje tega diviṡhtva; constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti; deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi; devirginare, diviſhtvu vṡèti; virginitas, diviṡhtvu, divizhnoſt
Vorenc
Vorenc
duh1 m, F15, cacademon, ta hudi dúh; conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5; daemon, en Dúh tega ṡnanîa; excorcizare, hudiga duhá ṡaklinati, panovati, preganîati; fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden; fervens spiritu, v'duhu gorèzh; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; malus genius, malyk, ali dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; motio, nagibanîe: v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S: Dúha; operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá; repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga Duhá napolnêni; spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega duhá; umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
Vorenc
en štev., communis natus, rojen od enega ozheta, inu od ene matere; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; palmaris, -re, s'en pedain dolg, ali s'eno dlán ſhirók; super, -ris, vglih mère, ṡkorai ene glihe, ene mère; prim. eden, ob enem
Vorenc
faliti dov., F3, allucinor, -ari, faliti, ẛmotiti ſe; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erravit, an potius insanivit? ali je falil, ali je ob pamet perſhel?
Vorenc
feržmajt ž, F4, calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu fershmaiti; scoma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlezhi od jeṡe, k'fershmaiti vun pahniti; supplosio, taku zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti
Vorenc
god1 m, F3, peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt, kateri ob velikih godeih, inu ohzetih, moṡhie, inu ṡhene noſſio, en ohzetni gvánt; sacer dies, gúd; solemnitates, godovi
Vorenc
gvišen prid., F23, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; certus, -a, -um, gviſhin, gotou; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; indubitabilis, -le, nezviblajozh, gviſhen; indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perfidelis, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu gviſhin; ratus, -a, -um, poterjen, gotou, gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga; scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak; sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá; stati reditus, gviſhni perhodki; status, -a, -um, ſtánovit, gviſhin, poſtavlen de ne pade
Vorenc
hruška ž, F15, colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; cruda pyra, ſrove hruṡhke; crustumium, ardezhkaſte hruṡhke; cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena hruſhka; hordeacium, muṡhkatelize = hruṡhke; onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih; pyraster, te kiſſile drobne hruṡhke, ali liſnika; pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád; pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela hruṡhka; pyrus, -ri, ena hruṡhka, drivú; sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena hruṡhka; vinum pyraceum, is hruſhik vinu
Vorenc
iti nedov., F85, caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe gre h'potrebi, aiṡhilz; conternans, tú kar v'tretje leitu grè; egreſsus, -s, -um, kateri je vunkai ſhel; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; grandinat, tozha grè; hac transivit, je ſhel tukai mimú; maniacus, -a, -um, kateri ob pamet grè; ningit, ſneṡhy, ſnéh grè; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar ſe grè ſpati; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vadens, kateri grè; vadere, iti, poiti; prim. aniti, gredeoč, gredoč
Vorenc
Vorenc
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
Vorenc
jesen ž, F3, aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; autumnus, jeſſen; vindemiola, -ae, ena vboga jeſſen s'malu groṡdjam
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 121
Dostopnost