obílje -a s (ȋ)
1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: s pridnostjo je prišel do sreče in obilja; obilje in udobje sodobnega življenja / ekspr. hotel je zbežati iz sitega obilja in morečega dolgočasja
2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: med raki je obilje oblik in vrst; podnebje z obiljem dežja
// v prislovni rabi, v zvezi v obilju izraža veliko količino, množino: imeti vsega v obilju; stara hruška vsako leto v obilju rodi / mož je v obilju razkazoval svojo moč
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
obílje -a s, pojm. (ȋ) ~ sodobnega življenja; neobč.: podnebje z ~em dežja z veliko količino; imeti vsega v ~u veliko
Pleteršnik
obȋlje, n. der Ueberfluss, die Fülle; imeti vseh jedi obilje, Krelj; vina, olja, goved, ovac obilje, Dalm.; v obilju živeti, Cig.; od obilja srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, C.; die Reichhaltigkeit: o. misli, besed, Cig. (T.).
Prekmurski
obiljé -á s obilje, bogastvo: Jezus, Mojga ſzrczá vſze obiljé BKM 1789, 276; Mám vſze vBogi obilje BKM 1789, 422; Mám vſze v-Bougi obiljé SŠ 1796, 117; Ino i püſzta mejſzta, zobiljom, zobiljom, bregovje ſze radüjo BKM 1789, 48
obilje samostalnik srednjega spola
Vorenc
obilje s, F5, abundántia, -ae, obilnoſt, obilje; exuperantia, obilje, obilnoſt; profluentia, -ae, obilje, obilnoſt, ṡadoſtina, vſiga ṡadoſti; recrementum, verhraſt, verhſtavik, neſnaga, obilje; superfluitas, preobilnoſt, obilje
obilje -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
obilje sam. s ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 12
Dostopnost