Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
Pleteršnik
bržáti, -ím, vb. impf. eilen: oblak brži, C. (?)
Prekmurski
cácavnost -i ž nežnost, občutljivost: Mo drágo czáczavnoſzt Oblák je 'se zakrio SIZ 1807, 60; Da neszpádne vu rú'zno czáczavnoszt KAJ 1848, 246
Svetokriški
češčen -a prid. čaščen: nisku ſe perkloni, ter pravi: Zheſzhena im. ed. ž ſi Maria, gnade ſi polna ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena im. ed. ž bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash ǀ zheszhenaſi im. ed. ž+ Maria gnade polna Regularni refleks prvotnega *čьst'enъ̏ brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; manj verjetno nastalo po preglasu iz → čaščen.
Celotno geslo Pohlin
dež [də̏ž dǝžjȁ] samostalnik moškega spola

dež

Celotno geslo Pohlin
deževje [dǝžẹ̑vje] samostalnik srednjega spola

dolgo časa trajajoč dež; deževje

Prekmurski
dòli zbrìsati ~ zbríšem dov. zbrisati, odpustiti: ja ſzem, ſteri doli zbriſzem tvoje jálnoſzti za mojo volo KŠ 1754, 134; i jaſz zbrisem doli, kakti kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; I Boug doli zbriſe vſze ſzkuzé 'znyihovi oucsi KŠ 1771, 804; doli zbriſe Boug vſze ſzkuzé KŠ 1771, 780; Doli nám Boug zbrise Nase ſzkuzé SŠ 1796, 5; vsze veszélnoszti Dolizbrise i tebi Bôg KAJ 1848, 176; I prájh doli vam ga zbriſzemo KŠ 1771, 202; ſteroga oucſi ſze vſze joukanye Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; moje grejhe doli zbriſſi KM 1783, 141; i doli zbrisi vsze grêhe moje TA 1848, 19; naj doli zbrise szpômenek nyihov z zemle TA 1848, 26; ki je ſzmrt doli zbriſzao KŠ 1771, 647; nyi imé szi doli zbriszao TA 1848, 7
Svetokriški
gnada -e ž milost: gnada im. ed. S. Duha te zhudeſsa v'zloveku ſtury ǀ moja S. gnada im. ed. bo s'zhaſsam premankala ǀ preſs vſe milosti, inu gnade rod. ed. ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne ǀ on je tuoi S: gnadi daj. ed. ſe samiril ǀ podeli meni tvojo S. Gnado tož. ed. ǀ kadar hozhe v'gnado tož. ed. Boshjo priti ǀ aku bote v'gnadi mest. ed. Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ katiri ſo bily v' gnadi mest. ed. Boshy leti ſo bily shegnani ǀ bodo nepolneni s'gnado or. ed. S: Duhà ǀ she v' Maternem teleſſi je bil s' gnado or. ed. Boshjo napolnen ǀ Bug is svojo ſuſebno gnadnobi or. ed.+ njega neobarval ǀ oblak is Kateriga vſe gnade im. mn. bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad rod. mn., darij inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Pofliſsajmo ſe daleshni ratat gnadam daj. mn. ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade tož. mn., inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ s'ſvoimy S. gnadami or. mn. vaſs napolnit ← srvnem. genāde ‛milost’; → negnada
Svetokriški
gorkota -e ž gorkota, toplota: ſonzhna gorkuta im. ed. jo prezej reſtaja ǀ malu ſonzhne gorkute rod. ed. taiſti shkodi ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru gorkuto tož. ed. Boshje lubesni ǀ Leta Sveti Oblak nas bo obſenzhil pred gorkuto or. ed. ſerda Boshiga
Pleteršnik
hlȋpnat, adj. luftig: hlipnati oblak, Zora.
Celotno geslo Pohlin
ivje [ȋvje] samostalnik srednjega spola

ivje

Pleteršnik
kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.-LjZv.
Pleteršnik
kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
Prekmurski
kústi -a -o prid. debel, tolst: Vastag; debeli, kuszti -a -o KOJ 1833, 181; jaſz zbrisem doli, kati kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; velike i kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; pren. Bolvánſztvo .. je? Dvouje: Kuſzto i Ténko KŠ 1754, 9; kuſzto Niczefora zmislejnye KŠ 1771, 158; kusztiglaszniki szojo AIN 1876, 8; Ka ſze lejhko na te kuſzte bolvane obrné KŠ 1754, 10
kújši in kúši -a -e debelejši: 2. meszto sztárih droubnih pejnez je dáo kújse (debelejse) grose ozváne; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
kústi -a -o sam., v zvezi na kuszti zelo, močno: On je znao mládoga Krála tak na kuszti nalagati KOJ 1848, 59
Svetokriški
letati -am nedov. letati: muha sazhne leitat nedol. okuli teh piſſanih ſidou ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat nedol. ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali lejtat nedol., kateri nema peruti ǀ Tiza danas po luffti lejta 3. ed. ǀ tize, Katere po luftu letaio 3. mn. ǀ Tize katere po luffti lejtajo 3. mn. ǀ okuli lejtaio 3. mn. ǀ Jagar jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala del. ed. ž ǀ Koku more biti, de ſo ſtali, inu tudi letali del. mn. m ǀ Veſselil ſe je Elias rekozh, ta je tapravi svetli oblak is Kateriga vſe gnade bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale del. mn. ž
Celotno geslo Pohlin
megla [mǝglȁ] samostalnik ženskega spola

megla

Prekmurski
morjǜvati -ǜjem nedov. mrmrati, godrnjati: Niti morjüvati BRM 1823, 424; nedaj mi morjüvati KAJ 1848, 267; I v'zaloſzti ne morjüjem BKM 1789, 318; Etak morjüje oblák KAJ 1870, 150; Nebom 'ze vecs jaſz morjüvo BKM 1789, 317; Ali záto szo nêmorjüvali KAJ 1870, 125
morjüjóuči -a -e mrmrajoč, godrnjajoč: naj boudo priétni, ni nazáj ne morjüjoucsi KŠ 1754, 66
Pleteršnik
mrẹ́nast, adj. einem Häutchen ähnlich: m. oblak, die Federwolke, Jes.-Cig. (T.).
Pleteršnik
nasádast, adj. nasadast oblak, eine Schichtwolke, Cig. (T.).
Pleteršnik
oblȃčək, -čka, m. dem. oblak; das Wölkchen; o. v očeh, das Augenwölkchen, Cig.
Število zadetkov: 70