Zadetki iskanja
Pleteršnik
brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.
Pleteršnik
cvésti,* cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
Celotno geslo
Pohlin
čọ̑fim
Pleteršnik
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
Prekmurski
glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116
Pleteršnik
gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
Pleteršnik
hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
Pleteršnik
hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.-Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.-Valj. (Rad).
Prekmurski
iméjnje in iménje -a s posestvo, imetje: Lejpi obráz, hi'ze, imejnya, gde ſzo BKM 1789, 203; nikomi bogátomi csloveki je dobro prineſzlo iménye KŠ 1771, 211; preporácſam vſze me iménye BKM 1789, 367; edno málo iménye ſzi je küpo KM 1790, 58; Iménye vſze bi dáli SŠ 1796, 128; králevszka iménya szpojémao KOJ 1848, 36
Pleteršnik
jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
Prekmurski
jàs tudi jès méne os. zaim. jaz: vorjem kaiſzem jaſz veliki greisnik TF 1715, 37; Ino csi glih bi jasz hodil po temnih douli ABC 1725, A8b; Vu vſzákom vreimeni jaſz vu moiem ſitki SM 1747, 83; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; Jaſz iſztina krſztsávam váſz vu vodi KŠ 1771, 10; Moj Jezus, jaſz te ſzkrijem BKM 1789, 20; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; prouti tomi ne sztánem ni jaſz, ni Mati SIZ 1807, 4; Hválim jaſz tebé BRM 1823, 7; jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Kabi bio jasz brezi tébe KAJ 1848, 3; Jasz pa po vno'zinoszti dobrôte tvoje sao bodem TA 1848, 5; Jasz 'ze i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Jaz szam cslovek AIN 1876, 15; zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6; on bode kazal od méne SM 1747, 15; mocsnejſi je od méne KŠ 1771, 10; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; drugih od méne jaksih Zemlákov KOJ 1833, III; kak dugo sze scsés z méne vszegavêcs szpozábiti TA 1848, 10; I csi de kre méne moj Bog KAJ 1870, 5; miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; vſterom ſzeje meni vola ſzpunila TF 1715, 38; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; meni ſze je potrejbno od tébe krſztiti KŠ 1771, 10; i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab2; Oh da bi’ 'ze kmeni sztoupo BKM 1789, 14; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vido szam loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; stero szi meni zapovedao TA 1848, 6; kak hüdô je je meni KAJ 1870; Oblübi meni, Jo'zef, ka ne bodes vecs kradno AI 1875, kaz. br. 7; Poveimi na konecz konczi, koterie haſzen etoga katechiſmuſſa TF 1715, 48; ino moi pehár mi pun natácses ABC 1725, A8b; ino mi da blaſenſztvo SM 1747, 78; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Szpravoſzi mi nebéſza BKM 1789, 403; Drejmle ſze mi KM 1790, 8; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi SŠ 1796, 3; edno malo dopuscsejnya mi engedüje SIZ 1807, 3; Vermo mi v-ednom Bôgi BRM 1823, 4; med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Prepadno mi je obráz moj TA 1848, 5; ka szi mi dön’k vcsino KAJ 1870, 8; ár sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7; On mené paszé vu ednom zelénom travniki ABC 1725, A8b; nejmaj drügi Bogouv pouleg méne KŠ 1754, 8; naſzledüj mené KŠ 1771, 26; ka ſzi mené eto noucs obarvao KM 1783, 1; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; Da bi mené zapelao BRM 1823, 5; Szprevájaj mené KAJ 1848, 4; To mené, Jo'zef, jáko 'zaloszti AI 1875, kaz. br. 7; jas povem vučiteli, ka si mené šálo BJ 1886, 5; kakoje pravicſno za mé na kris dáno TF 1715, 40; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Ne vtergne me precz od nyega SM 1747, 78; Zrok, ſteri me je na piſzanye podigno KŠ 1754, 3a; naſzledüjta me KŠ 1771, 12; za grejsnika me vadlüjem, ka ſzam KMK 1780, 79; moj Boug! pomozi me BKM 1789, 273; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vcsini me nevolnoga BRM 1823, 7; obátrivalo me je vüpanye KOJ 1833, V; posztavi me vu csészt TA 1848, 6; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Ar szi ti primeni ABC 1725, A8b; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; ár ſzte vi od pocsétka pri meni bili SM 1747, 15; te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; ka ne vörjejo vmeni KŠ 1771, 441; Vüpaj ſze vmeni cslovek grejsni BKM 1789, 67; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Bojdi vumni, Jaſz vu tebi BKM 1789, 234; za vſza Tvoja zmenom dobra vcſinenyá TF 1715, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; da vrág pekléni nikakſe moucſi nad menom ne vzeme SM 1747, 47; neſztanoma hodi pred menov KŠ 1754, 14; ki pa za menom pride KŠ 1771, 10; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi z menom TA 1848, 6; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; ti zmenom bojdi BJ 1886, 7; Muva szva mladénca AIN 1876, 15; Muvi delave AIN 1876, 18; ſzmiluj ſze nad nama ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Vnogo vrejmena ſzam Hudou potroso jeſz BKM 1789, 386; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
kažǜvati -lem nedov. kazati: caszar, gda je nôvi oblêk ka'züvo AI 1875, br. 1, 6; táksi obráz ka'züjo, tak da bi AIP 1876, br. 5, 3; Vlejpom tüváriſtvi Szebé ka'süvala SIZ 1807, 59
Prekmurski
korén -a in -rná m
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
Pleteršnik
koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
Pleteršnik
kózičav, adj. 1) blattern-, pockenkrank, Cig., Jan., Dol.; — 2) blatternarbig, Cig., C.; k. obraz, Zv.
Pleteršnik
krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
Prekmurski
làloka tudi láuloka -e ž čeljust, gobec: Laloka Ál KM 1790, 92(a); Áll; laloka KOJ 1833, 150; propadno je tam na zemli le'séco ſzomárſzko laloko KM 1796, 49; Prêdnyi tál gláve, od csela do lalok, sze lice ali obráz zové KAJ 1870, 31; prvo ribo vö potégni, i odpri ji laloko KŠ 1771, 57; sterim Cslovik more vüzdo ino kantár vu lauloke polositi SM 1747, 96
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
líce -a s lice:
1. del glave, navadno obraz: Facies Licze KMS 1780, A7b; Licze Ortza KM 1790, 92(a); i licze tvoje muj KŠ 1771, 19; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi KŠ 1771, 16; Lajos, vdaro ſze je na liczi KM 1790, 20; Ár zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19
2. zunanjost, površina, obličje zemlje: Oni ſzo pa vö sli od licza ſzpráviſcsa radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 356; Kak szem rad bio, kâ szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; na vſze, ki ſzidijo na liczi vſze ete zemlé KŠ 1771, 244; Gda voda tecsé, pene nasztánejo na nyé lici KAJ 1870, 108; Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170
3. Bog, božje obličje: ſzeje zkrilo nyegovo licze od vâſz SM 1747, 6; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvarjenye, od licza Goſzpodnovoga SM 1747, 16; Bo'zega miloſztivnoga licza ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Goszpodin Bogh, oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; Jaſz bodem vidli tvoje licze vu praviczi SM 1747, 32; bi váſz poſztavo pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605; Licze kmeni obrné, Oh moj milosztivni Bo'ze BKM 1789, 5; kak dugo bos szkrivao licze tvoje pred menom TA 1848, 10; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; Ár bos naprej hodo pred liczom Goſzpodna KŠ 1771, 166; Gde ſze vſzej nyegovim liczom verni vöra ſzvejti BKM 1789, 287; Pred Goſzpodna Bogá ſzvétim liczem SŠ 1796, 8; naj sze oszôdijo vsi poganye pred liczom tvojim TA 1848, 8
1. del glave, navadno obraz: Facies Licze KMS 1780, A7b; Licze Ortza KM 1790, 92(a); i licze tvoje muj KŠ 1771, 19; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi KŠ 1771, 16; Lajos, vdaro ſze je na liczi KM 1790, 20; Ár zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19
2. zunanjost, površina, obličje zemlje: Oni ſzo pa vö sli od licza ſzpráviſcsa radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 356; Kak szem rad bio, kâ szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; na vſze, ki ſzidijo na liczi vſze ete zemlé KŠ 1771, 244; Gda voda tecsé, pene nasztánejo na nyé lici KAJ 1870, 108; Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170
3. Bog, božje obličje: ſzeje zkrilo nyegovo licze od vâſz SM 1747, 6; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvarjenye, od licza Goſzpodnovoga SM 1747, 16; Bo'zega miloſztivnoga licza ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Goszpodin Bogh, oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; Jaſz bodem vidli tvoje licze vu praviczi SM 1747, 32; bi váſz poſztavo pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605; Licze kmeni obrné, Oh moj milosztivni Bo'ze BKM 1789, 5; kak dugo bos szkrivao licze tvoje pred menom TA 1848, 10; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; Ár bos naprej hodo pred liczom Goſzpodna KŠ 1771, 166; Gde ſze vſzej nyegovim liczom verni vöra ſzvejti BKM 1789, 287; Pred Goſzpodna Bogá ſzvétim liczem SŠ 1796, 8; naj sze oszôdijo vsi poganye pred liczom tvojim TA 1848, 8
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 120
Dostopnost