Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin]
    2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: babica
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]
    1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
    2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
    3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: blizu
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: brisati
brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka]
    1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisača
ETIMOLOGIJA: brisača
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
    1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
    2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]
    1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
    2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]
    1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka
      2.1. snov, sredstvo za čiščenje
    3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik
      3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
    4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo
      4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
    5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: čistiti
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
čòf medmet
    1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo
      1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v vodo
      1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz
    2. ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje
    3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v vodo, blato
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski]
    1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
      1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: hinavec
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
    2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej inhalirati
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]
    1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
      1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz inhalirati
jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar]
    1. nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa
    2. slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto
FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar
ETIMOLOGIJA: jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah
kaméleonski kaméleonska kaméleonsko in kameleónski kameleónska kameleónsko pridevnik [kaméleọnski] in [kameleónski]
    2. ekspresivno ki pri svojem delovanju hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja ali kaže, izraža tako prilagajanje
ETIMOLOGIJA: kameleon
Število zadetkov: 55