odvétnik -a m (ẹ̑)
kdor poklicno daje pravno pomoč: izročiti zadevo odvetniku; posvetovati se z odvetnikom; govori kot odvetnik
♦ zgod. odvetnik v srednjem veku fevdalec, ki v sodstvu zastopa drugega fevdalca
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
odvẹ̑tnik -a m
Pleteršnik
odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.-Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
odvetnik samostalnik moškega spola
Vorenc
odvetnik m, F5, advocatus, -ti, odvétnik, beſſédnik, govorzhyn; defensor, obranîenyk, odvétnik, branîenyk; patronus, -ni, en odvétnik, obranênyk, ṡavétnik; praeses, -dis, deṡhelṡki oblaſtnyk, odveitnik, nameiſtnik, naprei poſtavlenik; tutor, -oris, oṡkarblenyk, odveitnik, ṡaveitnik
Celotno geslo
Megiser
odvetnik -a samostalnik moškega spola
Besedje16
odvetnik sam. m ♦ P: 22 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Pravo
Celotno geslo
Kostelski
Pravo
Pravo
Pravo
Število zadetkov: 15
Dostopnost