Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
ôgenj ôgnja m (ó)
1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i
2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
Pravopis
umetélen -lna -o tudi umételen -lna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑; ẹ̑; ẹ̑) ~a vezenina; Ta urar je zelo ~
umetélni -a -o tudi umételni -a -o (ẹ̑; ẹ̑) zastar. ~ ogenj umetni ogenj
umetélnost -i tudi umételnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ẹ̑) ~ vezenin; števn. obvladovati različne ~i
Pravopis
brúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúhanje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ kri; poud. bruhati na koga/kaj Strojnice ~ajo (ogenj) na sovražnika |streljajo|; ~ ~ nasprotnika ogenj |silovito ga napadati|; Ognjenik je začel ~; Ponesrečenec ~a
Pravopis
krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi
Pravopis
ognjén -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~i zublji; poud.: ~a barva |podobna barvi ognja|; ~a strast |zelo močna|
ognjéni -a -o (ẹ́; ẹ̑) rastl. ~ trn; poud.: ~ jezik |plamen|; ~ obroč |močno obstreljevanje|; ~ petelin na strehi |ogenj, požar|
ognjénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
piro.. prvi del podr. zlož. |ogenj| pirolíza, piromán, pirométer, pirotéhnika
Pravopis
plámen -éna m (á é) pogasiti ~e; ~ gorilnika, sveče; poud.: ~ je zajel hišo |ogenj|; biti v ~u, v ~ih |goreti|; ~ ljubezni |velika ljubezen|
Pravopis
razplamenévati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razplemenévanje (ẹ́) kaj ~ ogenj
razplemenévati se -am se (ẹ́) Ogenj se ~a; poud. Boj se ~a |se krepi|
Pravopis
bengáličen -čna -o (á)
bengálični -a -o (á) ~ ogenj
bengáličnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
búhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búhanje (ú ȗ; ȗ) Ogenj ~a iz odprtine; poud. Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; star. buhati koga v kaj ~ sošolca v rebra suvati; poud. buhati v koga/kaj Veter ~a ~ obraz |se s silo zadeva|
Pravopis
buhtáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; buhtánje; (-àt) (á ȃ) star. Ogenj ~a iz peči buha
Pravopis
buhtéti -ím nedov. búhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; buhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Ogenj ~i
Pravopis
dokládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dokládanje (ȃ) kaj ~ drva na ogenj
Pravopis
doložíti -ím dov. dolôži -íte; dolóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ drva na ogenj, v peč; doložiti kaj k čemu ~ svoje vreče k drugim
Pravopis
drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|; dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|; dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|; ~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|
Pravopis
dŕvce -a s (ŕ; ȓ) manjš.; poud. naložiti nekaj drvc na ogenj |polen|
Pravopis
elíjev in Elíjev -a -o (ȋ) elektr. ~ ogenj |svetlikanje na strelovodu|
Pravopis
fafljáti -am nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; fafljánje (-àt) (á ȃ) poud.: Ogenj ~a |plapola|; nerazumljivo ~ |govoriti|
Pravopis
gréti grêjem nedov. grèj/grêj -êjte, -óč; grèl/grél -éla, grét, grét -a; grétje; (grèt/grét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj Ogenj, sonce nas ~e; ~ vodo; ~ prostore z električno energijo ogrevati
gréti se grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ na soncu; Stroj se preveč ~e segreva
Število zadetkov: 94