Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bahljáti -ám nedov. (á ȃ) redko plapolati, plameneti, plamteti: ogenj bahlja
SNB
balírka -e ž (í)
stroj za baliranje: Zagorelo je v mehanskem delu balirke, potem se je ogenj hitro širil, tako da so bili vsi traktoristovi napori, da bi požar pogasil, zaman E ↑balírati
SSKJ
barážen -žna -o (ȃ) pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
SSKJ
bateríja -e ž (ȋ) 
  1. 1. osnovna vojaška enota v topništvu: sem pride protiletalska baterija, dvajset mož
    // skupina topov: baterija bruha, molči; zdaj strelja naša baterija; protiletalska baterija; ogenj obalnih baterij
  2. 2. elektr. zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski členi: polniti baterijo; prazna baterija; magnetofon, radio na baterije / akumulatorska, galvanska, suha baterija
    // poljud. električna žepna svetilka: svetiti si z baterijo; žepna baterija; vložek za baterijo
  3. 3. teh. več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto: kuhinjska, mešalna baterija; sanitarna baterija celotna vodna in odtočna instalacija v stanovanju
  4. 4. ekspr., z rodilnikom velika množina: na polici stoji cela baterija steklenic
    ♦     ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
SSKJ
bateríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na baterijo:
  1. a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota
  2. b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje
SSKJ
bengáličen -čna -o prid. (á) v zvezi bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah: na stolpu je zagorel bengalični ogenj / bengalična luč je osvetlila sobo
SSKJ
bengálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenj
♦ zool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris
SSKJ
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 
  1. 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih
  2. 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
    besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj
SSKJ
bóbnati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
    // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
  2. 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
    // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
    bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
SSKJ
bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
    // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
  2. 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
    bobnèč -éča -e: vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
    ♦     voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
SSKJ
bóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje
// prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote
♦ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada
    bóčno prisl.: sovražnika so napadli bočno
SSKJ
brízgati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
  2. 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
  3. 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
    // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
    ♦     teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
    brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene
    brízgan -a -o: brizgan omet
    ♦     gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
SSKJ
bŕstje -a s (r̄) 
  1. 1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje; vse brstje je pozeblo; cvetno brstje; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni
  2. 2. zastar. suhljad, dračje: vrgel je na ogenj suhega brstja
SSKJ
brúhati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
    // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
  2. 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
    ●     ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
  3. 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
SSKJ
bržé prisl. (ẹ̑) nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher)
SSKJ
búhati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino
    // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna
  2. 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra
    ●     ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
SSKJ
buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja
  2. 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo
    buhtèč -éča -e: buhteča bakla
SSKJ
búrkle -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci
♦ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
SSKJ
cvrčáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo
    // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči
  2. 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči
    cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka
SSKJ
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 
  1. 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje
    // dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
    // podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
    // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
    // delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
  2. 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
  3. 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
  4. 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
    1. a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
    2. b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
      // z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
  5. 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
  6. 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira
    // pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
    // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
  7. 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
  8. 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
  9. 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
  10. 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
  11. 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
    ●     ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
    dajáti se tudi dájati se ekspr.  bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala
    ●     šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
    // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
    // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
    dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
Število zadetkov: 295