Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ográjen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ograjo: ograjna vrata / ograjna mreža
♦ pravn. ograjno sodišče od 14. do 18. stoletja plemiško sodišče
SSKJ²
ogradíti -ím dov., ográdil (ī í)
narediti, postaviti ograjo okrog česa: ograditi pašnik, vrt; ograditi prostor za živino / ograditi vrt s kamnito ograjo / ograditi hudournike z nasipom obdati njegove bregove; otroci so ogradili luže z blatom; pren. ograditi svojo neodvisnost
    ogradíti se navadno v zvezi z od
    1. knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: ograditi se od zunanjega sveta; ograditi se od vplivov naturalistov; ogradil se je od vseh in postal zelo samosvoj
    ●     knjiž. ograditi se je morala z brezčutnostjo, če je hotela vzdržati postati je morala brezčutna
    2. publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograditi se od izjave, sklepa; ogradil se je od vseh, ki niso upoštevali sklepov
    ograjèn -êna -o:
    ograjen prostor za molžo; s kamenjem ograjeno kraško polje
SSKJ²
pregrádek -dka m (ȃ)
ločen, ograjen del prostora, navadno za ležišče: otroka, speča v pregradku; ležala je na železni postelji v pregradku
// ločen, ograjen prostor sploh: spraviti konja iz pregradka; narediti pregradek za kokoši / znositi jabolka v pregradke na podstrešju
SSKJ²
ogràd1 -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́)
1. knjiž., zastar. ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico
2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina)
● knjiž., zastar. paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt
SSKJ²
bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
SSKJ²
izletíšče -a s (í)
1. publ. izletniška točka: urediti izletišče; kraj je priljubljeno izletišče / planinsko izletišče
2. čeb. izletna odprtina v panju; žrelo: deščica pred izletiščem
♦ agr. ograjen prostor, kjer se kokoši prosto gibljejo
SSKJ²
izpúst -a m (ȗ)
1. nav. mn. odvajanje odpadnih snovi ali snovi, ki nastanejo kot stranski produkt: izpusti ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov; izpust odplak, plinov; izpusti škodljivih snovi
2. izpustitev: aretiranec čaka na izpust; izpust iz zapora / izpust živine na pašo
3. odprtina za izpuščanje česa: plinski avtomat ima lahko več izpustov; izpust za paro; zbiralnik z izpustom v reko
♦ agr. izpust ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine; grad. izpust objekt pri dolinski pregradi za praznjenje vode iz akumulacijskega jezera; jezikosl. izpust neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati; pravn. pogojni izpust
SSKJ²
pregrája -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen
b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo
// zastar. ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo
2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku
3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom
SSKJ²
dvór -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó)
1. veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia)
// vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor
2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj
// nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor
3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih
♦ meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; pravn. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki
SSKJ²
ográda -e ž (ȃ)
1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi
// ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda
♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa
2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado
SSKJ²
pomòl -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó)
1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu
2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu
3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu
● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku
♦ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor
SSKJ²
stája -e ž (á)
goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane: zgraditi stajo; v staji je bilo temno / star. včasih so imeli gostilno in konjsko stajo konjski hlev
// ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo
♦ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči
SSKJ²
bóks2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō)
ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; v prid. rabi:, fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera
SSKJ²
borjáč -a m (á)
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač
SSKJ²
čredínka -e ž (ȋ)
agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih
SSKJ²
empóra -e ž (ọ̑)
um. z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi: arkadne empore; freske z zahodne empore ptujske proštijske cerkve
SSKJ²
goríca -e ž (í)
1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
SSKJ²
klétka -e ž (ẹ̑)
1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za (divje) živali: zver so zaprli v kletko; levja kletka; kletka za tigre; tu je tesno kot v kletki; pren., knjiž. ujet sem v kletko velemesta
// navadno v zvezi ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice: na oknu visi ptičja kletka; kupil je kletko za kanarčka
2. evfem. zapor, ječa: po nekaj letih so ga izpustili iz kletke / če bo kradla, bo prišla v kletko
● ekspr. še dva koraka in že sva se znašla v kletki v zasedi, v pasti
♦ elektr. motor s kletko asinhronski motor z navitjem v obliki valjasto razporejenih palic; mont. kletka košu podobna kabina dvigala pri rudniku
SSKJ²
kòč kôča m (ȍ ó)
1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč
2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca
SSKJ²
kompóstnik -a m (ọ̑)
posoda ali ograjen in pokrit prostor za pripravo komposta, navadno na domačem vrtu: postaviti kompostnik; gospodinjstvom so razdelili kompostnike za kompostiranje na domačem vrtu; leseni, plastični kompostnik
Število zadetkov: 45