Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
hemiparéza -e ž, pojm. (ẹ̑) zdrav. |delna ohromelost polovice telesa|
Pravopis
hemiplegíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |ohromelost polovice telesa|
SSKJ²
mrtvoúdnost -i ž (ū)
star. ohromelost, hromost: trpeti zaradi mrtvoudnosti / duhovna mrtvoudnost
Pravopis
ohromèl -éla -o in ohromél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~a noga
ohromélost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
ohromélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost
● 
knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis
 
med. popolna ohromelost
Celotno geslo Sinonimni
ohromélost -i ž
GLEJ SINONIM: hromost, nedejavnost
GLEJ ŠE: paraliza, paraliza
SSKJ²
paralíza -e ž (ȋ)
med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa
Pravopis
paralíza -e ž, pojm. (ȋ) popolna ohromelost
Celotno geslo Etimološki
paralȋza -e ž
Pravopis
paraplegíja -e ž, pojm. (ȋ) ohromelost (nog)
SSKJ²
paréza -e ž (ẹ̑)
med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost: pareza glasilk; pareza možganskih živcev
Pravopis
paréza -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ živca delna ohromelost
Pravopis
tetraplegíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |ohromelost|
SSKJ²
žívec -vca m (ȋ)
1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje: živec odmre, se poškoduje; živec trzne; vzdražiti živec; bolezni, ohromelost, vnetje živcev / možganski živci; slušni, vidni, vohalni živec
// nav. mn., ekspr. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti: živci ga izdajajo, mu nagajajo; vsi živci so trepetali v njem; okrepiti, spočiti si živce; škripanje koles mu je paralo živce; njegovi živci so bili napeti kot strune / biti bolan na živcih
2. ekspr., navadno s prilastkom najobčutljivejši, najpomembnejši del: umetnik je skušal odkriti živec njihove ženskosti / to je hromilo ustvarjalčev umetniški živec; ogroziti življenjski živec organizacije / knjiž.: dojeti živec moderne arhitekture; junakov notranji konflikt je živec te drame
3. ekspr. zelo živ, živahen človek: fant je pravi živec
4. knjiž. živ človek: zagledati živca med mrtvimi vojaki
● 
ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; ekspr. nimam živcev, da bi to gledal ne morem tega gledati; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. ohranil je mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; ekspr. sin mu bo požrl živce ga bo duševno uničil; ekspr. skrbi so mu razrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; knjiž. priti komu do živca priti komu do živega; pog., ekspr. iti na živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. spraviti koga ob živce narediti, doseči, da se razburi; ekspr. zadeti koga v živec zelo ga prizadeti; ekspr. biti na koncu z živci biti tako vznemirjen, da se ne da več obvladati; ekspr. ta človek ima dobre, močne živce se ne razburi hitro; ekspr. ima jeklene, železne živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo
♦ 
anat. bedrni, obrazni živec; čutni ali senzibilni živec ki sprejema dražljaje; gibalni ali motorični živec ki povzroča delovanje mišic; hrbtenjačni ali spinalni živec; obhodni živec možganski živec, ki oživčuje več notranjih organov; ravnotežni živec ki povezuje čutne celice za ravnotežje v vestibulu in polkrožnih kanalih z možganskim središčem; trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; koren živca; med. omrtviti živec; min. živec rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij; glinenec
Število zadetkov: 14