Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
Celotno geslo Pohlin
afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Svetokriški
afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
Celotno geslo eSSKJ16
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola
1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo Pohlin
afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]
    1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
    2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
    3. manj formalno opica
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
SSKJ²
áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● 
pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Pravopis
áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|
Celotno geslo Frazemi
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen
Celotno geslo Etimološki
áfna -e ž
SSKJ²
antropoíd -a m (ȋ)
antr. človeku sorodna opica:
Pravopis
antropoíd -a m živ. (ȋ) antr. |človeku sorodna opica|
SSKJ²
antropomórf -a m (ọ̑)
antr. človeku podobna opica: šimpanz in drugi antropomorfi
Pravopis
antropomórf -a m živ. (ọ̑) antr. |človeku podobna opica|
babion
Celotno geslo eSSKJ16
babion -a samostalnik moškega spola
pasjeglava opica; SODOBNA USTREZNICA: pavijan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
babuin
SSKJ²
človekolík -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki je podoben človeku: človekoliki liki, roboti; človekolika lutka / človekolika opica
Celotno geslo Pregovori
drek je sestavina izrazov
Bolj drek mešaš, bolj smrdi, Drek vedno priplava na vrh, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla
V VARIANTI IZRAZOV: Lastna hvala se pod mizo valja, Misliti pomeni nič vedeti
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: dresirati
Število zadetkov: 125