Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...
Zadetki iskanja
Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?
Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?
Beseda grunge, ki označuje glasbeno zvrst, se ne nahaja v nobenem izmed Franovih slovarjev, zato vprašanje naslavljam na vas. Zanima me izvor omenjene besede in kakšna je njena pravilna izgovorjava?
Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.
- rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za
- dajalnik: h/k, proti, kljub
- tožilnik: čez, skozi, zoper, po
- mestnik: o, pri, po
- orodnik: z/s
- tožilnik ali mestnik: na, ob, v
- tožilnik ali orodnik: med, nad, pod, pred, za
Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.
Kako pravilno sklanjamo Nikola Tesla? Zanimajo me vsi skloni, še posebej rodilnik.
Zanima me sklanjanje priimkov, ki se končajo z -vac, npr. Jugovac, Blaževac ipd. Izpostavljam orodnik. Če bi priimek sklanjala na način z Jugovcem ali z Blaževcem, se bojim, da bi sogovornik sklepal, da gre za priimek Jugovec ali Blaževec in ne za Jugovac ali Blaževac.
Nisem slovenistka ali slavistka, a laično dvomim, da bi imela različna priimka enak orodnik.
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.
V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.
Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?
Kako se sklanja tuje ime Matthew?
Je v 6. sklonu - z Matthewem ali zMatthewom? Računalnik mi kaže prvo različico, slovar drugo (ker naj bi se sklanjalo po sistemu imen James, Holmes itd; toda za e-jem ne sledi soglasnik v izgovorjavi, ampak samooglasnik).
Kako sklanjati japonska moška imena – enako kot slovenska? Mitsuo Matsuka – z Matsuom Matsuko/omTadanobu Oda – s Tadanobujem Odo/Odom
Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?
Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.
Kako se prav zapiše 3. sklon dvojine samostalnikov nit, misel in odpoved?
Vse na Franu | 7 | 50 |
Slovarji
SSKJ² | 1 | 3 |
eSSKJ | 0 | 0 |
Sinonimni | 1 | 1 |
Pravopis | 1 | 4 |
ePravopis | 0 | 1 |
Sprotni | 0 | 0 |
Frazeološki | 0 | 0 |
Frazemi | 0 | 0 |
Pregovori | 0 | 0 |
Vezljivostni | 0 | 0 |
Vezljivostni G | 0 | 0 |
Vezljivostni NG | 0 | 0 |
Etimološki | 1 | 10 |
Etimološki | 1 | 10 |
NESSJ | 0 | 0 |
Zgodovinski | 1 | 1 |
Pleteršnik | 1 | 1 |
Prekmurski | 0 | 0 |
Vorenc | 0 | 0 |
Svetokriški | 0 | 0 |
Besedje16 | 0 | 0 |
Pohlin | 0 | 0 |
Terminološki | 0 | 0 |
Farmacija | 0 | 0 |
Pravo | 0 | 0 |
Avtomatika | 0 | 0 |
Urbanizem | 0 | 0 |
Up. umetnost | 0 | 0 |
Tolkala | 0 | 0 |
Botanika | 0 | 0 |
Smučanje | 0 | 0 |
Gledališče | 0 | 0 |
Čebelarstvo | 0 | 0 |
Geologija | 0 | 0 |
Gemologija | 0 | 0 |
Geografija | 0 | 0 |
Planinstvo | 0 | 0 |
Narečni | 0 | 9 |
SLA | 0 | 0 |
Črnovrški | 0 | 0 |
Zadrečki | 0 | 0 |
Bovški | 0 | 0 |
Kostelski | 0 | 0 |
Ziljski | 0 | 9 |
Arhiv | 1 | 2 |
SSKJ | 1 | 2 |
SNB | 0 | 0 |
Svetovalnica
Jezikovna | 1 | 19 |
Oddajte vprašanje | ||
Terminološka | 0 | 0 |
Oddajte vprašanje |
Portali, korpusi
Franček |
Termania |
Gigafida 2.0 |
Nova beseda |
Korpus 16 |
Besede |
Besedišče |
Gos |
Predlagajte
Nove slovenske ustreznice |
Nove besede |