oróžje -a s (ọ̑)
1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
oróžje -a s (ọ̑) jedrsko ~; odložiti ~ vdati se; pozivati k ~u |na boj|; voj. žarg. poklicati pod ~ |vpoklicati, mobilizirati|; poud.: zgrabiti za ~ |začeti se bojevati|; Solze so njeno edino ~ |učinkovito sredstvo|; ideološko ~ |ideologija kot sredstvo|
Celotno geslo
Sinonimni
oróžje -a s BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
biološko orožje jedrsko orožje metalno orožje pehotno orožje protioklepno orožje smrtonosno orožje strelno orožje
biološko orožje jedrsko orožje metalno orožje pehotno orožje protioklepno orožje smrtonosno orožje strelno orožjeGLEJ ŠE SINONIM: sredstvo
GLEJ ŠE: bojevati se, bojevati se, razoroževati, razoroževati se, razorožiti, razorožiti se, razorožiti se, vdati se, vdati se, vpoklicati, razoroževanje, razorožitev
GLEJ ŠE: bojevati se, bojevati se, razoroževati, razoroževati se, razorožiti, razorožiti se, razorožiti se, vdati se, vdati se, vpoklicati, razoroževanje, razorožitev
Celotno geslo
Vezljivostni NG
oróžje-asamostalnik srednjega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- priprava, sredstvo, pripomoček, bojevanje in obrambo
- orožje v čem, kje
- , orožje iz česa, od kod, od kdaj
- , orožje pri čem/kom, kje
- orožje za
- , orožje z/s
- , orožje proti
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Pregovori
orožjeV VARIANTI IZRAZOV: Med vojno muze molčijo
Celotno geslo
Etimološki
orọ̑žje -a s
Pleteršnik
oróžje, n. die Waffe; coll. die Waffen; zgrabiti (za) o., zu den Waffen greifen; pod o. poklicati, einberufen, Levst. (Pril.); biti pod orožjem, unter Waffen stehen, Cig.; v orožje devati vojsko, das Heer mobilisieren, Levst. (Nauk); = vojake v orožje klicati, Jan. (H.); — orožjè, ogr.-Valj. (Rad), orǫ̑žje, Dol.
Prekmurski
orožjé -á s orožje: Fegyver; orosjé KOJ 1833, 156; Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; oro'sje, ino ovakse dragine szo k-nyemi pokopane KOJ 1848, 5; zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrôk AI 1875, kaz. br. 3; Vouri da ne vmoris Csloveka zorusiem, ni SM 1747, 88; Idejo nad Goſzpodna I zoſztrim oro'zjem BKM 1789, 74; liki nad razbojnika z-oro'sjom KM 1796, 106; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; pren. Terdi grád je nas Bog vNebi, Orosje i obramba SM 1747, 79; naj mi eto tvojega ſz. Tejla i Krvi prijimanye bode mocsno orosjé KM 1783, 153
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
orožje samostalnik srednjega spola
Vorenc
orožje s, F37, arma, oroṡhje; dearmatus, -a, -um, preṡ oroṡhja, katerimu je oroṡhje vṡètu; exarmare, oroṡhye enimu vṡèti; ferentarÿ, ṡholnerji s'lahkim oroṡhjem; fortis in armis, junazhki v'oroṡhyu; inermare, enimu oroṡhye vṡèti; inermis, -me, pres oroṡhyá; miles levis armaturae, lahkiga oroṡhya ṡholnèr; paludamentum, -ti, ena ſraiza ṡheléṡna, ſuknîa, ſraiza, ali gvant pod oroṡhyam; veles, -tis, en ṡholnèr s'lahkim oroṡhjom; velitaris pugna, boi s'lahkim oroṡhjem
Svetokriški
orožje -a s orožje: ſtudenizi is katirih ſvera oroshie im. ed. is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja rod. ed., s' shelesnam guantam pokrit ǀ ſe ne boij oroshia rod. ed., ognia, ni ene celle vojske ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie tož. ed. offrat ǀ vsame tu gorezhe oroſhie tož. ed. teh shtrajfing v'roke ǀ s' tem oroshiam or. ed. vſe nashe Saurashnike lahku bomo premagali ǀ vſe druge deshele is oroshiom or. ed. ſo bily premagali ǀ ſo bily prishli s'oroshjom or. ed. Chriſtuſa yskati
Besedje16
orožje sam. s ♦ P: 18 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595)
Up. umetnost
Celotno geslo
Kostelski
Up. umetnost
Up. umetnost
Up. umetnost
Up. umetnost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 45
Dostopnost