Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ôsel ôsla [osəu̯m (ó)
1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji, zlasti za prenašanje tovorov in ježo: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo
// samec te živali: osel in oslica
2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari
● 
ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
Celotno geslo Etimološki
ósel -sla m
Celotno geslo Sinonimni
ôsel ôsla m
domača žival z dolgimi uhlji, ki se goji zlasti zaradi prenašanja tovorov in ježepojmovnik
SINONIMI:
nar. muš, ekspr. osle, ekspr. rigač, ekspr. rigovec, ekspr. sivček, knj.izroč. sivi dolgouhec, ekspr. sivko, ekspr. uhač, ekspr. uhatec, ekspr. uhljač
GLEJ ŠE SINONIM: neumen1, neumnež
GLEJ ŠE: neumen1
Pravopis
ôsel ôsla [-u̯] m živ. (ó) jahati na ~u; poud.: trmast kot ~ |zelo|; kazati ~e komu |norčevati se iz koga|; člov., slabš. |omejen, neumen človek|; zmer. Molči, ~
oslíca -e ž (í)
Celotno geslo Frazeološki
ôsel Frazemi s sestavino ôsel:
délati ôsla iz kóga, iméti kóga za ôsla, krónan(i) ôsel, ôsel krónani, ôsel stári, stári ôsel, tŕmast kot ôsel
Pleteršnik
ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
Prekmurski
ósel tudi óseo ósla osel: Ne boidite kako kony ino Oszel SM 1747, 96; ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; Koga vol, i oszel, za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Pojbics i oszel KAJ 1870, 32; Osel AI 1878, 14; Návaden oseo má AI 1878, 36; Ne poſelei ani oſzla TF 1715, 17; Ne poselei ni oszla ABC 1725, A4b; Ne poſelei ni oſzla SM 1747, 46; nemremo poseleti Naſſega bli'znyega .. ino oſzla KŠ 1754, 65; ne odvé'ze oſzla od jáſzeo KŠ 1771, 216; Múv biká ali trôb oszla je nenaszláden KAJ 1870, 1; Csi ſze nagodis na güncza ali oſzla KŠ 1754, 52
Vorenc
osel mF4, hinnus, -nien maṡg, od oſla inu kobile; lalisio, -onisen mlad hoſtni oſſel; onager, -gridivji oſſel; onocrotalus, -lije ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; rudo, ruderetrobiti kakòr en oſſel, ſhrajati; sagma, -tistá butora tega oſla. Lev:15; veterinus, -a, -umtovorniṡhki koyn, oſſel, Camela
Svetokriški
osel -sla m 1. osel: en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek: oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’
Besedje16
osel sam. m ♦ P: 21 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
osel
Celotno geslo Kostelski
oselˈoːsȯu̯ ˈoːsla m
Število zadetkov: 12