Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
Pleteršnik
cȋcati, -am, vb. impf. mit stumpfem Messer schneiden, C., Z.; — überhaupt: langsam, saumselig etwas thun, C.; — langsam, schwerfällig gehen: upehan po kamenju osel cica, Levst. (Zb. sp.).
Celotno geslo Pohlin
gigati [gígati gȋgam] nedovršni glagol

oglašati se kot osel; rigati

Pleteršnik
heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
Pleteršnik
kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
Pleteršnik
mígati, mȋgam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
Pleteršnik
mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. (dial.) muso, Esel, C.
Pleteršnik
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
Pleteršnik
nǫ̑sba, f. das Tragen: osel je za nosbo, ogr.-C.
Pleteršnik
ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
Prekmurski
ósel tudi óseo ósla osel: Ne boidite kako kony ino Oszel SM 1747, 96; ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; Koga vol, i oszel, za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Pojbics i oszel KAJ 1870, 32; Osel AI 1878, 14; Návaden oseo má AI 1878, 36; Ne poſelei ani oſzla TF 1715, 17; Ne poselei ni oszla ABC 1725, A4b; Ne poſelei ni oſzla SM 1747, 46; nemremo poseleti Naſſega bli'znyega .. ino oſzla KŠ 1754, 65; ne odvé'ze oſzla od jáſzeo KŠ 1771, 216; Múv biká ali trôb oszla je nenaszláden KAJ 1870, 1; Csi ſze nagodis na güncza ali oſzla KŠ 1754, 52
Celotno geslo Pohlin
osel [ósǝu̯ ósla] samostalnik moškega spola

žival osel, LATINSKO: Equus asinus

Vorenc
osel m, F4, hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu kobile; lalisio, -onis, en mlad hoſtni oſſel; onager, -gri, divji oſſel; onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; rudo, rudere, trobiti kakòr en oſſel, ſhrajati; sagma, -tis, tá butora tega oſla. Lev:15; veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn, oſſel, Camela
Svetokriški
osel -sla m 1. osel: en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek: oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’
Besedje16
osel sam. m ♦ P: 21 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
osəłc, m. dem. osel, Jsvkr.
Besedje16
osl gl. osel ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Pleteršnik
óslast, adj. eselhaft; v psovki: osel ti oslasti!
Pleteršnik
ósləc 2., -sləca, (-səłca), m. dem. osel, Schönl.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 38