Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

SSKJ²
čepún -a m (ȗ)
nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun
Pleteršnik
iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.-C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.-Valj. (Rad), in íglica.
SSKJ²
óselnik -a [osəu̯nik] m (ọ́)
posoda za shranjevanje osle pri košnji: opasal si je oselnik in dal koso na ramo; potegniti oslo iz oselnika; naliti vodo v oselnik
Pravopis
óselnik -a [səu̯] m (ọ́) potegniti oslo iz ~a
Celotno geslo Sinonimni
óselnik -a m
posoda za shranjevanje osle pri košnjipojmovnik
SINONIMI:
nar. čepun, nar. čepur, nar. tobolec, nar. vodir
Celotno geslo ePravopis
oselski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
oselska oselsko pridevnik
IZGOVOR: [ósəlski]
PRIMERJAJ: Oselski fjord
SSKJ²
ôsla -e ž (ó)
podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose: osla dobro, slabo brusi; nositi oslo v oselniku; brusiti z oslo / ekspr. kose so pele pod oslami
Celotno geslo ePravopis
Oslo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Osla samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Norveške
IZGOVOR: [óslo], rodilnik [ósla]
BESEDOTVORJE: Oselčan, Oselčanka, Oselčanov, Oselčankin, oselski
Pravopis
Óslo -a m, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Norveške|: v ~u
óselski -a -o [sə] (ọ̑)
Óselčan -a [sə] m, preb. i. (ọ̑)
Óselčanka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Pleteršnik
pobrúsiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schleifen; — 2) nachschärfen, Mur., Cig.; s kamenom nabrušeno koso z oslo p., Dol.
Pleteršnik
vǫ́dica 1., f. = odica: 1) die Fischangel, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Hip. (Orb.); — 2) vodíca, der an der Schneide eines frisch und scharf geschliffenen Schneidewerkzeuges haftende schartige Schliff: v. z brusa se mora z oslo odbrusiti, Lašče-Levst. (M.).
Celotno geslo Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
Število zadetkov: 13