Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
fuj medm. fuj: fùj yh bodi, de takorshno oſtudno negnusno shivino sa Boga molio (IV, 17)
SSKJ²
gŕd -a -o in prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ)
1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti; ant. lep2ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo / ima grd glas neblagoglasen, hreščeč; grd vonj neprijeten, zoprn; jedli so pse in drugo grdo golazen ostudno, ogabno
// umazan, nečist1predpasnik je že grd, treba ga bo oprati; ne jej z grdimi rokami; ima grdo delo
2. ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: on je grd človek / kot nagovor: molči, grdoba grda, lenoba grda; grdi otrok, kaj se potepaš; otr. ti grda muca / ne bodi grd z ljudmi neobziren, neuslužen; grd si, če jim ne pomagaš / grdi naklepi; lotil se je grdega posla; grdo ravnanje
// ki je posledica teh lastnosti: ima grde navade; grdo ravnanje, vedenje / govori grde besede / dajali so mu grde priimke nespodobne
 
pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; evfem. ima grdo bolezen spolno, venerično; ekspr. bila je grda hči slabo, neprimerno je ravnala s starši
3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: vsenaokoli se je razprostiral grd svet, samo skalovje; grda cesta; grda moka / imeli smo grdo pomlad brez sonca, z obilico vlage; grdo vreme deževno, oblačno
4. ki vzbuja neprijeten, neugoden občutek: grdi spomini; grde sanje; ekspr. pusti te grde številke
5. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: začutil je grdo bolečino; v nalogi so grde napake / na nogi mu zija grda rana
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: grd lenuh; bil je grd skopuh
    grdó tudi gŕdo
    1. prislov od grd: skakalec je grdo doskočil; grdo gleda z gubanjem čela in mrščenjem obrvi izraža jezo, nevoljo; grdo izdelan; grdo se motiš o tej stvari; grdo je naredil, da jih ni povabil; grdo piše; grdo ravna z otroki; prav grdo sem se uštel / v povedni rabi jutri bo najbrž grdo deževno, oblačno
    2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: grdo je krasti, lagati in zavajati; grdo je, če jim ne pomagate; grdo je, da tega nisi povedal
    ● 
    grdo se drži ima neprijazen, namrščen obraz; je jezen; ekspr. že dalj časa me grdo gleda je jezen name; ekspr. laže, da je grdo zelo laže; star., kot vljudnostna fraza pijan je bil, ne bodi grdo reči, kot krava
    gŕdi -a -o sam.:
    grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto; do grdega sta se sprla zelo, hudo; v grdem ne hodi ven ob slabem, deževnem vremenu
Pleteršnik
mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.-C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.-Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.-C.
Pleteršnik
mrzọ̑st, f. 1) der Widerwille, die Antipathie, der Abscheu, Cig. (T.), Nov.-C.; — 2) der Greuel; videli bodete ostudno mrzost pustobe (den Greuel der Verwüstung), Krelj.
SSKJ²
ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ūnav. ekspr.
1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž
2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
● 
zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen
    ostúdno prisl.:
    ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
Celotno geslo Hipolit
ostuden pridevnik

PRIMERJAJ: ostudno

Svetokriški
ostuden -dna prid. ostuden, gnusen: Nej greshnih taku oſtuden im. ed. m, nej greshniza taku negnusna ǀ Nej ſi vezh lep, ampak oſtuden im. ed. m ǀ je bil taku umadeshan, inu oſtunden im. ed. m, ratal ǀ ena oſtudna im. ed. ž Krota je nij s'ust skozhila ǀ je bila njegova dusha taku ostudna im. ed. ž ratala ǀ Od nezhiſtoſti je bil reshil Mario Magdaleno, kadar ner ble je bila temu oſtudnimu daj. ed. m grehu podvershena ǀ fùj yh bodi, de takorshno oſtudno tož. ed. ž negnusno shivino sa Boga molio ǀ aku skuſi leto ſposnate, de ſte oſtudni im. mn. m, naſnashni, ni kriva ni boshia beſſeda ǀ ſtu druſig oſtudnih rod. mn. grehou ǀ je vidil ludy, de ſo bili ſilnu lepi, inu ſvetla oblizha kakor ſvejsde ſo imeli: druge pak je vidil garde, zherne, ſtrashne, inu oſtudne tož. mn. m ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne tož. mn. ž shivali ǀ jeſt paſſem te oſtudne tož. mn. ž ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ s'nyh oſtudnimi or. mn. grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti presež.> vidi de na jesiku ta nar ostudnishi im. ed. ž krota je nij stala
Pravopis
ostúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud. ~ se spačiti |gnusno|
Celotno geslo Sinonimni
ostúdno prisl.
GLEJ SINONIM: gnusno
Celotno geslo Hipolit
ostudno prislov

PRIMERJAJ: ostuden

Vorenc
ostudno prisl.F10, absurdèoſtudnu, neſnashnu, gardú; fastidiosèoſtudnu, prevṡètnu, nepokoinu, nedleṡhnu; indecorèoſtudnu, nezhednu; ineleganternezhednu, oſtudnu; luridèoſtudnu; morosèoſtudnu, neludnu, ſovraṡhnu; sceleratèoſtudnu, gardú, pregréſhnu; sordidègerdú, oſtudnu, ſmetnú; squalidènezhèdnu, oſtudnu, negnuſnu; turpitergardú, oſtudnu
Svetokriški
ostudno prisl. ostudno, gnusno: oſſenize ſo eni piſſani zhervie, lete pomenio sheme, katire ſo piſſane, inu oſtudnu oblezhene (V, 172)
Besedje16
ostudno povdk. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Celotno geslo Frazemi
skórja Frazemi s sestavino skórja:
skórja krúha
ščurek5
Število zadetkov: 15