Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Afrodita
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Afrodite samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grška boginja ljubezni
IZGOVOR: [afrodíta], rodilnik [afrodíte]
BESEDOTVORJE: Afroditin
Celotno geslo ePravopis
Ålandski otoki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ålandskih otokov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
odvisno ozemlje Finske
IZGOVOR: [ólantski otóki], rodilnik [ólantskih otókou̯]
BESEDOTVORJE: Ålandskootočan, Ålandskootočanka, Ålandskootočanov, Ålandskootočankin, ålandski in ålandskootoški
Celotno geslo eSSKJ16
andriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo ePravopis
Antigva
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Antigve samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok v Antigvi in Barbudi
IZGOVOR: [antígva], rodilnik [antígve]
BESEDOTVORJE: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski
SSKJ²
arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑)
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga
Celotno geslo Sinonimni
arhipelág -a m
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vredpojmovnik
SINONIMI:
geogr. arhipel
SSKJ²
atól -a m (ọ̑)
koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika
Pravopis
atól -a m (ọ̑) |koralni otok|
Celotno geslo Etimološki
atọ̑l -a m
Geografija
atól -a m
SSKJ²
azórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Azore: azorski otok
 
meteor. azorski anticiklon
Jezikovna
»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Pravopis
Báffinov ôtok -ega -óka [afi] ž, zem. i. (ȃ ó  ȃ ọ́) |kanadski otok|: na ~em ~u
Celotno geslo ePravopis
Barbuda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Barbude samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok v Antigvi in Barbudi
IZGOVOR: [barbúda], rodilnik [barbúda]
BESEDOTVORJE: Barbudec, Barbudka, Barbudčev, Barbudkin, barbudski
Celotno geslo ePravopis
Barbudec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Barbudca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [barbúdəc], rodilnik [barbútca]
BESEDOTVORJE: Barbudčev
Celotno geslo ePravopis
Barents
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Barentsa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
nizozemski raziskovalec in pomorščak
IZGOVOR: [bárents], rodilnik [bárentsa]
BESEDOTVORJE: Barentsov
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Pravopis
Bikíni -ja m z -em zem. i. (ȋ) |mikronezijski otok|: na ~u
bikínski -a -o (ȋ)
Celotno geslo eSSKJ16
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
SSKJ²
blêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok
 
tur. blejska regata
Število zadetkov: 341