Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑)
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga
SSKJ²
atól -a m (ọ̑)
koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika
SSKJ²
azórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Azore: azorski otok
 
meteor. azorski anticiklon
SSKJ²
blêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok
 
tur. blejska regata
SSKJ²
brodník -a m (í)
1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg
// nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi
2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok
♦ 
zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius
SSKJ²
brodolómec -mca m (ọ̑)
kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev
SSKJ²
domála člen. (ȃ)
knjiž. skoraj, do malega: domala vsi so tukaj; otok je domala brez zelenja; domala plešast / toča je domala uničila pšenico
SSKJ²
ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune
    ekolóško prisl.:
    ekološko pridelana hrana; ekološko sporni projekti
SSKJ²
ékoôtok in éko ôtok -óka m (ẹ̑-ó ẹ̑-ọ́)
ekološki otok: odpadki z ekootokov; smetnjaki in ekootoki
SSKJ²
enakoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima enako ime: otok Krf z enakoimenskim pristaniškim mestom
 
mat. enakoimensko število istoimensko število
SSKJ²
fejáški tudi feáški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na Fe(j)ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji: fejaški otok / knjiž. fejaško življenje brezskrbno, veseljaško
SSKJ²
grecizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok
    grecizíran -a -o:
    grecizirana krajevna imena
SSKJ²
jáhtar -ja m (ȃ)
kdor pluje z jahto za razvedrilo: premožni jahtarji; otok za jahtarje
SSKJ²
kanál -a m (ȃ)
1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek
// cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal
2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal
// morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal
3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / pog. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal
// položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal
4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali
♦ 
aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine
SSKJ²
korálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na korale: koralni apnenec; koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale; koralni otok; koralne čeri / knjiž. koralna usta živo rdeča
    korálno prisl.:
    koralno rdeči plodovi
SSKJ²
kŕfski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na otok Krf: krfsko prebivalstvo
 
zgod. krfska deklaracija izjava zastopnikov Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917 o ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
SSKJ²
kúhinjski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / kuhinjski otok sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora / slabš. kuhinjska filozofija
 
ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
SSKJ²
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● 
ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
    mériti se 
    1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
    2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
SSKJ²
nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki
SSKJ²
objádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt
2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri
3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo
Število zadetkov: 53