Fran

bakalá glej bakalár

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji]

1. ki je v zvezi z bivoli 1. ali gojenjem bivolov 1.
1.1. ki je del telesa bivolov 1. ali se pridobiva s telesa bivolov
1.2. ki se pridobiva od bivolic ali nastane s predelavo mleka bivolic

ETIMOLOGIJA: ↑bivol

1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki

1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki

1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki

samica bivola

samica bivola

. sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
1.1. ta rastlina kot hrana, jed

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele

. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín]

1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax
1.1. ta žival kot hrana, jed

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

búčica -e ž (ú)
manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo

2. manjša buča

3. priprava ali njen del trebušaste oblike

4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi

1.1. plod te rastline kot hrana, jed

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. odliti počasi in navadno v manjših količinah

1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa

. ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele

. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta
1.1. rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

čéšnjevec -vca m (ẹ́)
1. žganje iz češenj: nakuhali so dosti češnjevca in slivovke
2. nizki fižol pozne sorte z vijoličastorjavkastimi zrni: saditi češnjevec; pasulj je mogoče skuhati tudi iz češnjevca, le da barva ni pristna; češnjevec v solati
3. sorta paradižnika z okroglimi manjšimi plodovi: krožnik okrasimo z narezanim češnjevcem / paradižnik češnjevec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Določna in nedoločna pridevniška oblika pridevnikov »domač« in »kupljen«

Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

drobnoglèd Frazemi s sestavino drobnoglèd:
bíti pod drobnoglédom [kóga], dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd, postáviti kóga/kàj pod drobnoglèd, postávljati kóga/kàj pod drobnoglèd, vzéti kóga/kàj pod drobnoglèd, znájti se pod drobnoglédom [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Đuro Đura samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

halkón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

jábolkast -a -o [u̯k] (á) ~ paradižnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
1.1. plod te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.