Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó)
1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
// nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok
2. stranski, vzdolžni del
a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu
b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
Celotno geslo eSSKJ
brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se]
    1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
    3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
    4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
    5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: ↑brat
Celotno geslo eSSKJ
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
SSKJ²
gazírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače
2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino
    gazíran -a -o:
    gazirana preja
    ♦     agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
SSKJ²
jarína2 -e ž (í)
knjiž. mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči: reka, polna tolmunov, brzic, derečin in jarin
Celotno geslo Frazemi
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze
Prekmurski
kúčti in kúči -ém nedov. tolči: Vszáki zmed nyimi [rudarji] je medino kúkao i v-talige szipávao KAJ 1870, 85; rokodelavec, gda je vszászi prêg polnôcsi na péni poplat kúko AIP 1876, br. 1, 6; pren. ricsih ete oſztri nyé (gyedrno je vglavo kúcsi) tvojoj deczi KŠ 1754, 4
SSKJ²
mešálka -e [mešau̯ka in mešalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja z mešanjem: zaslužek mešalke
2. mešalo: v raztopljeni snovi se vrti mešalka in jo peni / mešalke in zajemalke kuhalnice
SSKJ²
nôvčič -a m (ō)
1. manjšalnica od novec: bakreni novci in novčiči; novčič za en peni, pet par
2. nekdaj novec majhne vrednosti: plačati, zaslužiti dvajset novčičev
Prekmurski
pén -a m drevesni panj, štor: Ka me je ſzrecsa piſztila, Kakti eden gouli pén BKM 1789, 315; gda je vcsászi prêg polnôcsi na péni poplat kuko AIP 1876, br. 1, 6
SSKJ²
pénast -a -o prid. (ẹ́)
1. poln pen: penasta voda; penasto mleko; kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj
2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi
// navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume
♦ grad. penasti beton penjeni beton
    pénasto prisl.:
    gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni
SSKJ²
péni -ja m (ẹ̑)
kovanec v vrednosti ene stotinke funta šterlinga: deset penijev
Pravopis
péni -ja m s -em (ẹ̑) |stotina funt šterlinga|
SSKJ²
péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo
    péniti se 
    1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali
    2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci
    // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela
    penèč -éča -e:
    plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi / peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega
    pénjen -a -o:
    grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
Celotno geslo Sinonimni
péniti -im nedov.
kaj povzročati nastanek pen na površini
SINONIMI:
knj.izroč. jariti2
Pleteršnik
pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.
Prekmurski
pòplat tudi pòdplat -a m
1. podplat, spodnji del stopala: Poplat ABC 1725, A3b; Planta Poplat KMS 1780, A7b; Lüdjé od zdávnya sztopáj (oglav, poplat) nücajo na mêrjenye KAJ 1870, 65; Sajtrav poplat z-sürkim répom KAJ 1870, 96; Od temena mao, notri do poplata BKM 1789, 78; Preczi szo sze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348; Kak ſzo obracsali ſzv’e nekepesne lampicze I 'sionate poplate SIZ 1807, 56; Talp; podplat KOJ 1833, 174; Puži na črevi májo mésnati podplat, po šterim lazijo AI 1878, 40; Medved hodi po celi podplataj AI 1878, 10
2. spodnji del obuvala: rokodelavec, gda je vcsászi na péni poplat kuko AIP 1876, br. 1, 6
3. noga: Na poplataj [medved] pod škrampliči má dve blazinici AI 1878, 37; Na eto cêli varos na poplataj bio AIP 1876, br. 5, 2
Prekmurski
ràstov -a -o prid. hrastov: Nájde se vu nyem rastov .. drügi leis BJ 1886, 30; ka ſzo nyegovi vlaſzje na edno raſztovo vejko zaſzüknoli KM 1796, 64; na rasztovom péni szkisznyeno cserno descsevno vodo v-glá'sek nalijéjo KOJ 1845, 110
Prekmurski
skísnoti -em dov. skisati se, pokvariti se: Novopecseni krüh Józsefa II. je hitro szkiszno vu vogerszkom 'selódci KOJ 1848, 114
skísnjeni -a -o skisan: na rasztovom péni szkisznyeno cserno descsevno vodou v-glá'sek nalijéjo KOJ 1845, 110
Število zadetkov: 22