Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
blagopokójnik -a m (ọ̑)
v osmrtnicah pokojnik: pogreb blagopokojnika bo v torek
Celotno geslo Frazeološki
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba
Celotno geslo Frazeološki
junák Frazemi s sestavino junák:
bíti junák dnéva, junák dnéva, postáti junák dnéva
Celotno geslo Frazeološki
mrlìč Frazemi s sestavino mrlìč:
bíti kàkor mrlìč, bíti kot mrlìč, bléd kot mrlìč, prebledéti kot mrlìč
Celotno geslo Etimološki
pokọ́jen -jna prid.
SSKJ²
pokójnik -a m (ọ̑)
kdor je umrl: spominjati se pokojnika / v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v petek
SSKJ²
pokójnikov -a -o (ọ̑)
pridevnik od pokojnik: odlitek pokojnikovega obraza; posestvo je dobil pokojnikov sin; zapeli so pokojnikovo najljubšo pesem
SSKJ²
posvojênka -e ž (é)
posvojena oseba ženskega spola: pokojnik je zapustil dva sina in posvojenko
SSKJ²
prepeljáti -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat
// spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo
2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč
3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev
    prepeljáti se 
    enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak
    // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape
    prepelján -a -o:
    vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče
Celotno geslo Sinonimni
pokójnik -a m
kdor ne živi večpojmovnik
SINONIMI:
vznes. blagopokojnik, knj.izroč. mrtvi1, knj.izroč. pokojni1, knj.izroč. preminuli1, star. rajni1, star. rajnik, knj.izroč. umrli1
Pravopis
pokójnik -a m, člov. (ọ̑) izkazati spoštovanje do ~a
pokójnica -e ž, člov. (ọ̑)
pokójničin -a -o (ọ̑)
Pleteršnik
pokǫ́jnik, m. der Verstorbene, der Selige, Cig., C., nk.
Celotno geslo Sinonimni
posvojênka -e ž
oseba ženskega spola, ki je bila posvojenapojmovnik
SINONIMI:
posvojena hči, pohčerjenka, knj.izroč. adoptirana hči, knj.izroč. adoptivna hči
SSKJ²
rájnik -a m (ȃ)
star. kdor je umrl; pokojnik: dolgo je žalovala za rajnikom / hvaležen je bil rajniku očetu za vse, kar ga je naučil
rajnki: rȃjnki adj, f -a
Pravopis
rájnik -a m, člov. (ȃ) star. pokojnik
rájnica -e ž, člov. (ȃ) star. pokojnica
rájničin -a -o (ȃ) star.
Celotno geslo Frazeološki
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti
SSKJ²
upepelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od upepeliti: upepelitev lesa / pokojnik bo ležal do upepelitve na ljubljanskih Žalah; upepelitev trupla
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn]
    1. ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop
    2. ekspresivno ki je uničen z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: upepeliti
Jezikovna
Upokojenec: kako je nastal ta genialni jezikovni zmazek?

Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?

Število zadetkov: 21