Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pól1 -a m (ọ̑)
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ 
astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
SSKJ²
pôl2 [pou̯prisl. (ȏ)
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● 
pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ 
voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
SSKJ²
pôl3 prisl. (ó)
izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol enih, pol ene, pol ena je; (ura) je pol osmih, pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol enih, ob pol ene, ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330
Pravopis
pól -a m (ọ̑) severni zemeljski ~; neobč. miselni in čustveni ~ v človeški naravi; elektr. negativni električni ~
Pravopis
pôl1 -- ž (ȏ) Kosilo bo ob ~ ene, ob ~ enih; (Ura) je ~ osmih, redk. ~ osme; pet minut do ~ desetih ‹925; 2125
Pravopis
pôl2 [-u̯] mer. prisl. (ȏ)
1. ~ kilograma, litra; ~ klobase, štruce; priti v ~ ure; ~ leta; poud.: To ni vredno ~ toliko, kot si plačal |je vredno dosti manj|; biti možak in ~ |zelo dober, pošten; postaven|; ostati na ~ poti |ne biti izveden v celoti|
2. preganiti polo na ~; deliti si kaj na ~; poud. iti na ~ |razklati se, razpasti|; (za) ~ manjši, večji
Celotno geslo Sinonimni
pól1 -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik nasprotnoimenski magnetni pol
GLEJ ŠE: tečaj, tečaj, katoda, anoda
Celotno geslo Sinonimni
pôl2 -- s, količinski pomen
Celotno geslo Frazemi
pól Frazemi s sestavino pól:
ostáti na pól potí, vrága in pól
Celotno geslo Pregovori
pol je sestavina izrazov
Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče, Dober počitek je pol dela, Dobro spanje je pol zdravja, Smeh je pol zdravja
V VARIANTI IZRAZOV: Upanje je življenje, Začetek je polovica dela
Celotno geslo Etimološki
pọ̑l1 prisl.
Celotno geslo Etimološki
pọ̑l2 -a m
Pleteršnik
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
Pleteršnik
pòł 2., póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.
Pleteršnik
pòł 3., póla, m. = pola 6), das Brückenjoch, Cig., Jan.
Pleteršnik
pōl 4., m. = tečaj, der Pol.
Prekmurski
pól tudi póu prisl. pol: ka sze dête, stero je pol leta sztaro bilo, naj ne odbüdi AI 1875, kaz. br. 7; Fél; pou KOJ 1833, 156; I po trétyem i pou dnévi je 'zitka Düh od Bogá priſao na nyidva KŠ 1771, 786; i niháli ſzo ga na pou mrtvoga KŠ 1771, 204
Celotno geslo Pohlin
pol [pọ̑u̯nepopoln podatek] prislov

pol

Celotno geslo Hipolit
pol prislov
Vorenc
pol mdimidius, -a, -umpoloviza, pul
Število zadetkov: 81