Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
aktívna plást -e plastí ž
Geografija
astronómsko polétje -ega -a s
Celotno geslo Frazemi
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév
Geografija
bábje polétje -ega -a s
Celotno geslo eSSKJ
bábji bábja bábje pridevnik [bábji]
    1. neformalno, slabšalno ženski
      1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba
SSKJ²
bábji -a -e prid. (ȃ) slabš.
1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
● slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje
2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca
♦ meteor. babje poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
Pravopis
bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|
po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|
Celotno geslo eSSKJ
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka]
    navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
Celotno geslo eSSKJ
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
SSKJ²
bosáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču
Celotno geslo Sprotni
bráti SSKJ² nedovršni glagol
FRAZEOLOGIJA: se beremo, se bereva
Celotno geslo Frazemi
cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju
Celotno geslo Frazemi
čákanje Frazemi s sestavino čákanje:
čákanje na zelêno lúč
Celotno geslo Frazemi
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti, čàs debélih kráv, čàs kíslih kúmaric, čàs súhih kráv, hodíti v korák s čásom, íti v korák s čásom, krásti kómu čàs, ogledálo čása, otròk svôjega čása, stópati v korák s čásom, stópiti v korák s čásom, ujéti korák s čásom, v ogledálu čása, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
Planinstvo
čŕni snég -ega snegá m
Smučanje
čŕni snég -ega snegá m
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Celotno geslo Frazemi
distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci, držáti se na distánci, glédati na kóga/kàj z distánco, poglédati na kóga/kàj z distánco
Celotno geslo eSSKJ
êjga medmet [êjga]
    1. neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. kot členek, neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      2.1. kot členek, neformalno, gorenjsko uvaja v izjavo
    3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce gorenjskih narečij
ETIMOLOGIJA: = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ↑ej + poudarjalna členica -ga
Celotno geslo Sprotni
espadríla samostalnik ženskega spola
    navadno v množini poletno obuvalo z ravnim vrvičastim podplatom in zgornjim delom iz platna, bombaža 
Število zadetkov: 194