Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
hrestȃłnica, f. die Ratsche, (restalnica) Postojna-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Frazemi
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
Celotno geslo NESSJ
jugno
Svetokriški
kosec1 -sca m kosec: koſſiz im. ed. ſe neshona obene trave ǀ roshize lepu na trauniki Zvetè, Koſſiz im. ed. jo pokoſſi ǀ Ena Postojna, katero ſo bily koſzy im. mn. rèsheli od ene kazhe, katera ſe je bila okuli te tize ovila, ta, tem koſzom daj. mn. je bila s'rok sbila taisto poſodo, s'katere ſo hoteli vodo pyti, katero raunu taista kazha je bila oskrunila ǀ Bug poshle svojga Angela v'Iudausko deshelo K'PreroKu AbaKuKu, Kateri je neſil Koſsilu ſvojm Koſizom daj. mn. (I/2, 171)
Svetokriški
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
Celotno geslo ePravopis
Mala Brda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malih Brd množinska samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [mála bə̀rda], rodilnik [málih bə̀rt]
BESEDOTVORJE: Malobrdčan, Malobrdčanka, Malobrdčanov, Malobrdčankin, malobrdski in malobrški
Celotno geslo ePravopis
Mali Otok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Otoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [máli ôtok], rodilnik [málega otóka]
BESEDOTVORJE: Malootočan in Otočan, Malootočanka in Otočanka, Malootočanov in Otočanov, Malootočankin in Otočankin, malootoški in otoški
Celotno geslo Frazemi
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
Svetokriški
noht -a m noht: en tern sa nohtam or. ed. ǀ sput nohty rod. mn. kry mu vun shuiga ǀ s'potnohty +rod. mn. kry mu shviga ǀ ima tudi nohti tož. mn. odresat ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol … nohtij tož. mn. Kakor ta tiza Postojna ǀ s'sobmij jesik ſi je grisla, is nohtmi or. mn. urat ǀ obraſſ ſi je s' nohtmy or. mn. praskal Množinske oblike kažejo na nekdanjo i-jevsko osnovo *nȍgъtь.
Svetokriški
oviti se dov. oviti se: Ena Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli od ene kazhe, katera ſe je bila okuli te tize ovila del. ed. ž (I/1, 175)
Celotno geslo ePravopis
PO
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
PO samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Postojna
IZGOVOR: [pə̀ó], rodilnik [pə̀ó]
Pravopis
PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna
Svetokriški
ponoviti -im dov. 1. ponoviti: nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti nedol. ǀ morebiti mishlish spet ponoviti nedol. ta, ali uni greh kakor ſe bo perloshnoſt dala ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka, iutra pak yh ſupet ponovij 3. ed. ǀ kakor perloshnoſt najdeio spet nyh grehe ponove 3. mn. ǀ kateri shnyh greshnim djajnom ponovè 3. mn. njega britko martro ǀ ſuoje grehe ponouil del. ed. m ǀ kadar bote vash greh ponovili del. mn. m 2. obnoviti: s' eno majhino shkodo n' hozhesh odpuſtiti, n' hozhesh ſe spravit, inu priasnoſt ponovit nedol. ǀ ta shpot, inu martro vſelej ponovish 3. ed., Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish 2. ed. ǀ neponovite +vel. 2. mn. vezh s' vashimi grehy to vojsko, katiro Chriſtus je potalashil ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi ſi ponovil del. ed. m ponoviti se preroditi se: napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami, de ſe ponovish 2. ed. kakor ta Poſtojna ǀ vij boſte te ſtare rezhij pred pogledam teh novih vnkaj vergli, inu ſe bote ponovili del. mn. m
Pleteršnik
postǫ̑jən, -jna, m. = orel, der Adler, Meg., Dict., Dalm.; — prim. postojna.
Celotno geslo Pohlin
postojka [postọ̑jka] samostalnik ženskega spola

ptica postovka, LATINSKO: Falco tinnunculus

PRIMERJAJ: postovka

SSKJ²
postójna -e ž (ọ̑)
zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla:
Celotno geslo ePravopis
Postojna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Postojne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [postójna], rodilnik [postójne]
BESEDOTVORJE: Postojnčan, Postojnčanka, Postojnčanov, Postojnčankin, postojnski
Pravopis
postójna -e ž (ọ̑) |ptič|
Pravopis
Postójna -e ž, zem. i. (ọ̑) v ~i
postójnski -a -o (ọ̑)
Postójnčan -a in Postójnec -nca m, druga oblika s -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Postójnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Celotno geslo Sinonimni
postójna -e ž
GLEJ SINONIM: belorepec
Število zadetkov: 36