Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
  2. 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
  3. 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha
    brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
SSKJ
gradíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj
  2. 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi
  3. 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček
    // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge
  4. 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic
    ●     ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal
    ♦     meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija
    gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik
    grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki
SSKJ
potóček -čka m (ọ̑) manjšalnica od potok: potoček šumi; bister potoček / voda teče v potočkih / potočki znoja so mu tekli po čelu
SSKJ
potóčič -a m (ọ̑) star. potoček: pod vrbjem je tekel potočič; bister potočič
SSKJ
prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček
SSKJ
skakljáti -ám nedov. (á ȃ) lahkotno, z majhnimi skoki se premikati: ptiči skakljajo / skakljati sem in tja / ekspr. prsti pianista so vedno hitreje skakljali po tipkah / ekspr. potoček skaklja čez travnik lahkotno teče
    skakljáje: skakljaje se približati
    skakljajóč -a -e: skakljajoča hoja
SSKJ
šumljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal
    šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček
    šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi
SSKJ
usèd -éda m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje
  2. 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju
SSKJ
žlampáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem: kobila, svinja je žlampala; žlampati pomije; žlampati iz vedra
  2. 2. nizko hlastno, v velikih požirkih piti: ulegel se je ob potoček in žlampal; žlampati vodo / žlampati pivo, vino / po ženini smrti ni več pil, ampak žlampal pil alkoholne pijače v velikih količinah; celo popoldne sta žlampala po gostilnah
SSKJ
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
    // s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
  2. 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
  3. 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
    // živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Število zadetkov: 10