Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).
Pleteršnik
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
Vorenc
bajati nedov., F2, fabulari, bajati, baiſmi praviti; fabulari, baiſmi praviti, bajati
Vorenc
basen ž, F6, epimythium, iṡlaga ene baiſmi, ali fabule; fabula, -ae, baiſem, maryn [zapisano dvakrat]; fabulari, baiſmi praviti, bajati [zapisano dvakrat]; fabulosus, -a, -um, polhen baiſmi
Pleteršnik
bǫ́žati,* -am,* vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
Prekmurski
bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3
Prekmurski
čevkáč -a m čvekač: ka ſcsé ete csevkács praviti KŠ 1771, 396; niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; miſzli i nehaſznoviti csevkácsov KŠ 1771, 444
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Vorenc
drugo sam., F15, aratrare, preorati, v'drugu orati; denuò, s'noviga, ṡupèt ſhe v'drugu, s'nou; recoctus, -a, -um, ṡupèt kuhan, v'drugu kuhan, prekuhan; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; recurrere, v'drugu pertezhi; redormire, ṡupèt ṡaſpati, v'drugu ſpanîe; reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti; regustare, ṡupèt pokuſiti, v'dragu [drugu] pokuſhati; remetiri, v'drugu resmèriti; renarrare, v'drugu praviti; repetere pampinationem, v'drugu pleiti v'vinogradih; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; repromittere, vezhkrat oblubiti, v'drugu oblubiti; secundò, v'druguzh, v'drugu; subsortiri, ta loṡ, ali loſſanîe v'drugu vreizhi
Prekmurski
gòripís -a m spomenica: ki de kaj proti meo praviti goripiszi AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
gumìla -e ž
1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9
2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
Pleteršnik
hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
Prekmurski
mèsto predl. z rod. namesto: Ar ſzo od Bogá, meſzto nyega, na tou poſztávleni KŠ 1754, 219; je na meſzto Obrizávanya nasztávleni KŠ 1754, 7a; kaj ſzo ji dúgi vlaſzké meſzto pokrivala dáni KŠ 1771, 512; Meſzto koga bi mogli praviti KŠ 1771, 752; Meſzto Abela je dáo Boug Adami drügoga ſziná KM 1796, 9; je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na mirnoszt sze váditi KAJ 1848, 10; V-táksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Meszto ládavne oszôb recsi escse sze nucajo eta AIN 1876, 16
Besedje16
naprejpraviti (naprej praviti) glag. nedov. ♦ P: 7 (TC 1550, TT 1560, TPs 1566, TC 1575, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595); (na prej praviti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TO 1564)
Vorenc
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Prekmurski
nekédik prisl. nekje: je sega nekédik praviti vu prousztom zgucsávanyi KOJ 1833, 57
Besedje16
odpraviti glag. dov. ♦ P: 11 (TAr 1562, TL 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, MTh 1603); (odpraviti/od praviti) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557)
Prekmurski
po prisl.
1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12
2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8
Pleteršnik
počrẹ̑z, adv. 1) querüber; p. dejati kaj; rebri počrez iti, Jurč.; — 2) im Durchschnitt; — 3) p. praviti, oberflächlich erzählen, Cig.; — (počrę̑z?) na zapadu: počę̑z.
Vorenc
pogosto (po gosto) prisl., F10, actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; captare, pogoſtu prejemati; circumspectare, ſe oṡirati, pogoſtu okuli gledati; frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti; resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepe numero, po goſtu; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Število zadetkov: 55