Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
basen ž, F6, epimythium, iṡlaga ene baiſmi, ali fabule; fabula, -ae, baiſem, maryn [zapisano dvakrat]; fabulari, baiſmi praviti, bajati [zapisano dvakrat]; fabulosus, -a, -um, polhen baiſmi
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Vorenc
drugo sam., F15, aratrare, preorati, v'drugu orati; denuò, s'noviga, ṡupèt ſhe v'drugu, s'nou; recoctus, -a, -um, ṡupèt kuhan, v'drugu kuhan, prekuhan; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; recurrere, v'drugu pertezhi; redormire, ṡupèt ṡaſpati, v'drugu ſpanîe; reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti; regustare, ṡupèt pokuſiti, v'dragu [drugu] pokuſhati; remetiri, v'drugu resmèriti; renarrare, v'drugu praviti; repetere pampinationem, v'drugu pleiti v'vinogradih; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; repromittere, vezhkrat oblubiti, v'drugu oblubiti; secundò, v'druguzh, v'drugu; subsortiri, ta loṡ, ali loſſanîe v'drugu vreizhi
Vorenc
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Vorenc
pogosto (po gosto) prisl., F10, actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; captare, pogoſtu prejemati; circumspectare, ſe oṡirati, pogoſtu okuli gledati; frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti; resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepe numero, po goſtu; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Vorenc
povedati dov., F30, aſserere, ẛa reis povédati, poterditi; dic, rezi, povi; dicam, porezhem, bóm djal, ali povédal; dicere, rezhi, povédati, praviti; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; patefacere, resodéti, odpréti, povédati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na ṡnanîe da; referri, naṡai parneſti, poverniti, povédati
Vorenc
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
Vorenc
prerokovati nedov. in dov., F8, augurare, prerokovati; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; multis modis prophetavit, na veliku viſh je prerokvou [poznejši pripis neznane roke]; ominari, ſrèzho, ali neſrèzho prerokovati, ſe enimu doṡdévati, ṡazhutiti; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; prophetare, prerokovati; vaticinari, prerokovati
Vorenc
pripovedati nedov., F13, auricularius, en ſecretari, ali ṡkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu perpovéda; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; declamare, glaſnu kei kai perpovédati, inu od ṡmiſlenih rizhy naprei perneſti; enarrabilis, -le, kar ſe more povédati, ali perpovédati; enarrare, po redu praviti, perpovédati; joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga perpovéda; loqui ad invicem, v'mei ſabo perpovédati; memorator, -oris, kateri kai perpovéda, ali ſpominuje; narrare, perpovédati, po redu praviti; praenarrare, poprei perpovédati, poveidati; recensere, perpovédati, praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; Sibylla, -ae, ena prerokinîa, katera perpovéda od perhodnih rizhy
Vorenc
razfaldati dov., replicare, reṡfaldati, reṡmotati, preverniti, ṡupèt perpogniti, s'nou odgovoriti, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti
Vorenc
reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
Vorenc
red1 m, F23, acies pugnae, verſtè, ali k'boju po rèdi poſtauleni voiszhaki, vojska; consequenter, po verſti, po rèdu; enarrare, po redu praviti, perpovédati; ordinatim, po rèdu, ali po ordingi; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; ordo, rèd, reṡlozhenîe, ordinga, ſtan, verſta; ritè, dobru ſpodobnu, po rèdu; tenor, -oris, viṡha, reed
Vorenc
spomin1 m, F12, commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; commemoratio, ſpomyn, ſpumnenîe; immemorabilis, -le, nevréden ſpomina, kar ſe ne more povniti; memorabilis, -le, ſpomina vréden; memorandus, -a, -um, ſpomina, ali pumnenîa vreden; memorari, ſpomyn ſturiti; memoria, ſpomyn, pumnenîe, ſpominik; memoriale, ena proſhnîa, ſuplica, molba, ſpomyn; memoriola, -ae, en maihin ſpomyn, en ſpominik; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga h'ſpominu eniga premaganîa; recordatio, ſpomyn, ſpumnenîe, pumnenîe
Vorenc
spomniti dov., F11, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; in memoriam reducere, ſpomniti; memento, ſpumni; mementote, ſpumnite; meminero, bóm ſpumnim; meminiſse, pametiti, ſpumniti, ſumniti; memorare, premiſhlovati, ali ſe domiſhlovati, ſpumniti; monere, opominiati, spumniti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſel vṡeti; reminisci, ſpumniti, reṡmiſlovati, premiſlovati; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; prim. spominiti
Vorenc
trobiti1 nedov., F2, cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti
Vorenc
uho s, F24, asiones, te velike ſove s'uſheſſi; auricapium, tú kar vſheſsa trébi; auris, uhú; aurium vitia, tadli ali boléẛan teh uſhès; auscultare, poſluſhati, na uhu vleizhi; continere aures, ṡatiṡkati vſheſſa; flaccidae aures, uſheſſa doli obéſhena; impingere alapam, ṡa uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi
Vorenc
vgnesti dov., F2, infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; intrudere, notar pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati
Vorenc
z'nov (znov) prisl., F16, I. abintegro, ẛnov; adinventio, napreivsetje, ẛnaidenîe, enu ſnou naidenu déllu; deintegro, s'nou; denuò, s'noviga, ṡupèt, ſhe v'drugu, s'nou; iterare, s'nou ṡazheti, ṡupèt ṡazheti, ponovlati, ſhe enkrat ſturiti; novellare, eno vinṡko terto s'nou ṡaſajati; novellus, -li, ṡnuvizhni, kateri je s'nou ſturjen; noviter, s'nou; proselytus, en ptuji, kateri je naſhe poſtave ṡnou gori vṡèl, en perdruṡhik k'naſhi veri; puerpera, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; renasci, ſe ṡupèt v'nuvizh roditi, ſe preroditi, s'nou rojen biti; replicare, s'nou odgovoriti, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti: s'nou glihati; retractatus, -a, -um, s'nou ṡglihan; II. iteratio, s'nou ṡazhenanîe; retractatio, s'nou glihenga
Število zadetkov: 19
Dostopnost