préčiti -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg
♦ alp. prečiti plaz, steno
2. nedov., star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
préčiti -im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; préčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj neobč. ~ progo prečkati; alp. ~ steno
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
prẹ́čiti prẹ̑čim nedov. in dov.
Pleteršnik
prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
Planinstvo
Smučanje
Število zadetkov: 7
Dostopnost