Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
hrána -e ž (á) 
  1. 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
    // kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano
    // suha, topla hrana
    // kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
  2. 2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
    ● 
    pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
    ♦ 
    biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
SSKJ
kúhinja -e ž (ú) 
  1. 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja
    // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
  2. 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele
    // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo
  3. 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov
    // šef kuhinje
    ♦ 
    agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
SNB
mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́)
1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike
2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'
SNB
nutricístka -e ž, člov. (ȋ)
strokovnjakinja za prehrano; nutricionistka: Kdor želi shujšati, si mora za prehranjevanje vzeti čas, hrano dobro prežvečiti in se zavedati, kaj je zaužil, meni nemška nutricistka E nutricíst
SSKJ
obstánek -nka (ȃ) 
  1. 1. nadaljnje bivanje, obstajanje: boj za narodni obstanek; društvo se bori za svoj obstanek; obstanek civilizacije / publ. nogometaši so si z zmago zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali ligi; prehranjevanje je pomembno za obstanek in rast organizma življenje; ekspr. boj za goli obstanek za ohranitev življenja
    // nadaljnji obstanek
     
    biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi ne imeti obstanka ne imeti sposobnosti vztrajati, biti kje dalj časa: doma nimam več obstanka; nikjer nimajo obstanka / ni imel obstanka pri knjigi / s smiselnim osebkom v dajalniku tu mi ni več obstanka
     
    ekspr. pri njem denar nima obstanka ne hrani ga; je zapravljiv
  3. 3. redko obstoj, obstajanje: po nekajletnem obstanku je društvo prenehalo delovati / časopis praznuje desetletnico obstanka izhajanja, ustanovitve
    // skrbeti za svoj obstanek
SSKJ
prehrámben -bna -o in prehrámben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti; nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti
// publ. živilski: pomembni prehrambni artikli, proizvodi / prehrambna industrija / skupni prehrambni fond
SSKJ
prehrána -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo; stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana
// prehranjevanje, hranjenje: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
SSKJ
prehranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih
SSKJ
prehranjevánje -a (ȃ) glagolnik od prehranjevati: prehranjevanje otrok / poskrbel je za prenočevanje in prehranjevanje vojske / umetno prehranjevanje organizma
SNB
presnojédstvo -a s (ẹ̑)
prehranjevanje samo s surovo hrano rastlinskega izvora: Sadje in zelenjava sta zdrava, a nekateri menijo, da zgolj presnojedstvo dolgoročno ni priporočljivo E presnojéd
SSKJ
pritanéj -a (ẹ̑) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem
// prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju
SNB
últramáratonec -nca m, člov. (ȗ-ȃ)
športnik, ki se ukvarja z ultramaratonom; supermaratonec: kolesarski ultramaratonec; plavalni ultramaratonec; Pomembno je, da ultramaratonec prehranjevanje med preizkušnjami pravilno načrtuje, saj nekatere potekajo tudi ponoči E últramáraton
SNB
vegánstvo -a s (ȃ)
prehranjevanje samo s hrano, ki ni živalskega izvora: propagirati veganstvo; Vegetarijanstvo, veganstvo, presna hrana, ločevalne diete in post imajo v sodobni družbi veliko privržencev E vegán
SSKJ
vegetarijánstvo -a (ȃ) prehranjevanje samo z rastlinsko hrano: odločil se je za vegetarijanstvo
SSKJ
znák -a (ȃ) 
  1. 1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče; napisati, narisati znak; razpoznavati, uporabljati znake; dogovorjeni, ustaljeni znaki; grafični, pisni znaki; znak iz več črk in številk; znak za deljenje; znaki na načrtu, zemljevidu; oblika, pomen znaka; črke, simboli in drugi znaki / jezikovni, korekturni, prometni znaki; znaki na igralnih kartah
    // lik, ki označuje, pomeni določeno osebo, organizacijo: izdelovalec je na zadnji strani kipa vklesal svoj znak; klubski znaki na oblačilih športnikov; znak društva, organizacije
    // predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določen pomen: znaki oficirskega čina / krona in drugi vladarski znaki / postaviti prometne znake
  2. 2. gib, zvok, s katerim se
    1. a) kaj sporoča: sporazumevati se z znaki / dati komu znak z glavo, roko / žvižg je znak za napad, odhod
    2. b) na kaj opozarja: svetlobni, zvočni znaki / opozorilni, signalni znak; znak za nevarnost
  3. 3. kar omogoča sklepanje na
    1. a) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: nekateri znaki kažejo, da se bo kmalu vrnil; dobri, slabi znaki / to je gotovo znak nesreče znamenje
    2. b) obstoj česa: soditi po vidnih, zunanjih znakih; dihanje, prehranjevanje, rast in drugi življenjski znaki; umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči
  4. 4. navadno z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik: kazati znake napetosti, živčnosti; opaziti znak olajšanja, zaskrbljenosti na obrazu; vidni znaki staranja, utrujenosti / bolezenski znak sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo
    // nadaljevati stavko v znak nestrinjanja, protesta
  5. 5. navadno s prilastkom lastnost, sestavina, ki označuje, določa kaj: ugotavljati skupne znake pri opazovanih pojavih / bistveni znaki kakega pojma
    ● 
    knjiž. astrološki znaki zodiakalna znamenja; knjiž. biti rojen v znaku bika v znamenju bika
    ♦ 
    adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; avt. znak stop in stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; biol. spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; jur. blagovni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnega blaga; storitveni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnih storitev v gospodarskem prometu; znak kakovosti ki dokazuje, da kakovost blaga, izdelka ustreza določenim predpisanim zahtevam; lingv. diakritični znak ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; mat. znak minus, plus; muz. prestavni znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; num. emisijski znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; tisk. tiskarski znaki za črke, ločila in druga znamenja; zal. bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani; tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje
SSKJ
žívež -a (ȋ) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: razdeliti, zaseči živež; iti po živež; oskrbeti z živežem; zaloge živeža / dati komu živež in stanovanje hrano
Število zadetkov: 16