Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bolezniv -a -o pridevnik
ki povzroča duševno bolečino, skrb; SODOBNA USTREZNICA: boleč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Frazemi
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti, čàs debélih kráv, čàs kíslih kúmaric, čàs súhih kráv, hodíti v korák s čásom, íti v korák s čásom, krásti kómu čàs, ogledálo čása, otròk svôjega čása, stópati v korák s čásom, stópiti v korák s čásom, ujéti korák s čásom, v ogledálu čása, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
Celotno geslo eSSKJ16
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo Frazemi
gróš Frazemi s sestavino gróš:
bíti podóben kàkor gróš gróšu, [kàkor] pét kráv za èn gróš, ne bíti vréden póčenega gróša, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne iméti [niti] póčenega gróša
Pleteršnik
lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.-Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki (Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu-Erj. (Torb.).
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
Pravopis
naslíkati -am dov. -an -ana; naslíkanje (ȋ) koga/kaj ~ osebo, pokrajino; naslikati komu kaj ~ očetu portret; poud. ~ dekletu svojo žalost |izraziti, orisati|
naslíkati si -am si (ȋ) ~ ~ prelepo prihodnost predstavljati si, misliti si
Prekmurski
preléjpo prisl. prelepo: Proſzim váſz prelejpo SŠ 1796, 148
SSKJ²
prelép -a -o tudi prid. (ẹ̑ ẹ́ekspr.
1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj
2. zelo lep: prelepa deklica; ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin
    prelepó prisl.:
    cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo
Pravopis
prelepó1 nač. prisl. (ọ̑) poud. |zelo lepo|: ~ peti
Pravopis
prelepó2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, da bi bilo res |preveč lepo|
Celotno geslo Frazemi
rúša Frazemi s sestavino rúša:
bíti pod rúšo, íti pod rúšo, končáti pod rúšo, správiti kóga pod rúšo
SSKJ²
zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov.(á ȗ; ẹ́)
knjiž. začeti verovati: kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj
    zaverováti sein zavérovati se v zvezi z v
    1. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zaveroval se je v branje, delo / zaveroval se je v časopis; deček se je zaveroval v čudnega moža
    2. star. zaljubiti se: zaveroval se je v prelepo dekle / zaverovati se v čebelarstvo, gledališče
    zaverován in zavérovan -a -o:
    v preteklost zaverovani ljudje; vsa je zaverovana v sina
     
    zelo je zaverovan vase zelo občuduje samega sebe; prisl.: zaverovano poslušati
Celotno geslo Sinonimni
zvenéti2 -ím nedov.
1.
dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega
SINONIMI:
ekspr. peti1
2.
s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo
GLEJ ŠE SINONIM: slišati se
GLEJ ŠE: zvoniti, zaznaven
Število zadetkov: 15