Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premožênje -a s (é)
stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje organizacije / družbeno, državno premoženje
 
ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima
SSKJ²
sklàd skláda m (ȁ á)
1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov
2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi
3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo iz Titovega sklada v socializmu za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada / vzajemni sklad premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva
5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico
b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom
// v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z zakoni
● 
publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost
♦ 
agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; papir. sklad približno 1000 kg papirja; pravn. premoženjski sklad; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine
SSKJ²
konkúrzen -zna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na konkurz: konkurzni rok / konkurzni dolžnik; konkurzni postopek postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja konkurznega dolžnika; konkurzno premoženje premoženje konkurznega dolžnika
2. knjiž. razpisen, natečajen: določiti konkurzne pogoje / konkurzni izpit
SSKJ²
pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í)
1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
// narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali
2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet
    pomnožèn -êna -o:
    vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število
SSKJ²
sposóbnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost, potrebna za opravljanje kake dejavnosti: imeti, pridobiti kako sposobnost; poznam njegove sposobnosti; prilagoditi pouk sposobnostim učencev / tedaj je pokazal svoje sposobnosti; to presega moje sposobnosti / delovna, strokovna, vozniška sposobnost; duševne, telesne sposobnosti; pridobljene, prirojene sposobnosti / povečati proizvodne sposobnosti tovarne / kreditna sposobnost lastnost osebe, podjetja, ustanove, da glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kredit; plačilna sposobnost lastnost osebe, podjetja, ustanove, da glede na svoje dohodke, premoženje lahko (redno) opravlja plačila, odplačuje kredit(e)
♦ 
fiz. adsorpcijska sposobnost oglja; fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; pravn. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle; pravna sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti
SSKJ²
stečájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stečaj: stečajni rok / stečajni dolžnik; stečajni postopek sodni postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja stečajnega dolžnika; stečajno premoženje premoženje stečajnega dolžnika
SSKJ²
zapísati in zapisáti -píšem dov., zapíšite (í á í)
1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: kdo je prvi zapisal to besedo; zapisati izjavo, misli koga; zapisati podatke v beležnico; vse si je skrbno, sproti zapisal / zapisal je dosti ljudskih pesmi zbral v pisni obliki / zdravnik mu je zapisal dieto predpisal; pod besedilo je zapisal svoje ime se je podpisal; zapisati zvok na magnetofonski trak posneti; zapisati podatke na DVD
// napisati: zapiši veliki B; zapisati število z besedo, s številko; zapisati opombo na rob / zapisati s kredo, svinčnikom / vse to sem ti zapisal v pismu / zapisati oceno knjige
// prikazati s črtami, pikami: zapisati potresni sunek; z aparatom zapisati utripanje srca
2. napisati kam ime, osebne podatke koga s kakim namenom: policist ga je ustavil in zapisal; zapisati voznika
3. navadno z dajalnikom v oporoki določiti koga za dediča: zapisati komu hišo, zemljišče / zapisati komu kot v hiši v kmečkem okolju izgovoriti; premoženje je zapisal nanjo prepisal / v oporoki mu je zapisal posestvo
4. star. vpisati, včlaniti: zapisati koga k planincem; zapisati otroka v šolo / zapisati se med protestante postati protestant; prostovoljno se zapisati na vojsko, v vojake prijaviti
5. knjiž. vstaviti, vnesti: zapisati kaj v seznam / učenca so zapisali v posebno skupino uvrstili
6. ekspr. narediti, odločiti, da je kdo deležen česa neprijetnega, hudega: zapisati koga pomanjkanju, pozabi, uničenju / zapisati koga smrti
● 
ekspr. čas vselej zapiše pravično sodbo po daljšem času se pokaže resnična vrednost česa; ekspr. svoje življenje je zapisal glasbi posvetil; ekspr. to zapiši na svoj račun tega si sam kriv; ekspr. to si zapiši v spomin, srce si zapomni; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano, se bo hitro pozabilo; nižje pog. kam pa je to za zapisati izraža začudenje, presenečenje nad čim
♦ 
jezikosl. zapisati prislov narazen, skupaj; šah. zapisati potezo; šol. zapisati učenca v dnevnik
    zapísati se in zapisáti se
    1. nehote napisati kaj: te besede so se mu zapisale / na tem mestu se je zapisal se je zmotil
    2. ekspr. začeti se ukvarjati s čim: zapisati se filmu, politiki; zapisati se filozofiji / zapisati se plezanju, smučanju
    // začeti sodelovati s kom v čem negativnem zlasti zaradi koristi: zapisati se okupatorju
    ● 
    ekspr. z vso dušo se je zapisal revolucionarnemu gibanju je postal navdušen pristaš revolucionarnega gibanja; ekspr. zapisati se hudiču odločiti se za slaba dejanja; knjiž. ob popisu se je zapisal za Slovenca izrekel; ta misel se mu je zapisala v možgane vtisnila; ekspr. zapisal se je v slovensko poezijo napisal je pomembne slovenske pesmi; ekspr. igralka se je s to vlogo gledalcem zapisala v spomin po tej vlogi so si jo zapomnili
    zapísan -a -o:
    biti zapisan gledališču, znanosti; biti zapisan propadu; zapisane misli koga; premoženje je zapisano na sina; imeti kaj zapisano po očetu; vse povedano je natančno zapisano; tako je, star. stoji zapisano v knjigah
     
    ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. njegovo ime bo zapisano v zgodovini zelo je pomemben; ekspr. zapisana je v njegovem srcu rad jo ima; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nikjer ni zapisano, da tako mora biti ni nujno; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
     
    jezikosl. zapisani jezik jezik, ki je uresničen s pisavo; pravn. zapisano pravo pravo, katerega besedila obstajajo v pisni obliki; sam.: dodati kaj k zapisanemu
SSKJ²
jámstvo -a s (ȃ)
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost
● 
publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ 
pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem
SSKJ²
nasledíti -ím dov., naslédi in naslêdi; naslédil (ī í)
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti: ne ve se, kdo bo nasledil kralja, mojstra, predsednika / naslediti koga na vodilnem mestu / po očetu je nasledil urejeno gospodarstvo
2. publ. priti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: uničene freske je nasledil mozaik / pohvalo je nasledila še večja prizadevnost
3. knjiž. podedovati: naslediti očetovo premoženje / barvo oči je nasledila po materi
♦ 
pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
nasledováti -újem nedov. in dov. (á ȗstar.
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ 
pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje z odkupom delnic
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje
    olastnínjen -a -o:
    olastninjen kapital; olastninjeno podjetje; olastninjeno družbeno premoženje
SSKJ²
privatizírati -am dov. in nedov. (ȋnav. ekspr.
družbeno, kolektivno spremeniti v zasebno: privatizirati banke, podjetja; privatizirati dobiček; privatizirati gospodarstvo, zdravstvo; privatizirati državno premoženje / privatizirati kadrovsko politiko / skupina študentov je časopis privatizirala
    privatizírati se 
    omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral
    privatizíran -a -o:
    privatizirana banka, družba; privatizirano gospodarstvo, podjetje, premoženje
SSKJ²
správiti -im dov. (á ȃ)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili omaro skozi vrata; kroglica je šla lahko ven, nazaj je pa dolgo ni mogel spraviti; spravili so se na vrh drevesa in kričali splezali, zlezli / spraviti les iz gozda zvleči, zvoziti; spraviti letake mimo straže pretihotapiti jih; ekspr. spraviti čevlje na noge s prizadevanjem jih obuti; z enim udarcem ga je spravil na tla podrl, prevrnil / odvetniku je uspelo spraviti ga iz zapora / od doma, od hiše spraviti koga pregnati, odpoditi, izriniti; spraviti oviro s poti odstraniti jo; spraviti luske z ribe ostrgati jih / spraviti madež s tkanine očistiti jo / spraviti lakoto s sveta odpraviti jo
b) gre, pride kam z določenim namenom: nisem ga mogel spraviti k zdravniku / spraviti otroke v posteljo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spraviti listje, zemljo na kup; spraviti kazalec naprave v navpičen položaj; spraviti se hitro pokonci vstati / ekspr. spraviti pijanca na noge doseči, da vstane; ekspr. spraviti vso hišo pokonci vse zbuditi, sklicati / spraviti podatke v medsebojno zvezo (miselno) jih povezati
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spraviti kaj iz ravnotežja / spraviti stvari v red urediti jih; spraviti stvari v sklad uskladiti jih / spraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; spraviti koga v bes, obup, zadrego; spraviti koga v nesrečo onesrečiti ga
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spraviti koga na boljše delovno mesto / spraviti koga iz organizacije; spraviti koga k vojakom, v šolo / spraviti ljudi pod svojo oblast podrediti si jih; pog. ta vladar je spravil podse velik del polotoka je osvojil, si je podredil
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da začne kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spraviti konja v dir; spraviti napravo v gibanje / spraviti koga v jok, smeh / spraviti koga na drugačne misli
3. ekspr., v zvezi z ob narediti, doseči, da kdo kaj izgubi: spraviti koga ob denar, premoženje / spraviti koga ob čast, ob živce; spraviti koga ob glavo
4. narediti, da pride kaj s polja na določeno mesto: spraviti poljske pridelke, seno
5. dati kaj nazaj na določeno mesto: spravi igrače, danes se ne bomo igrali / spraviti meče v nožnice
6. dati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spraviti dokumente, slike; spraviti ključ pod predpražnik; spraviti na skritem, varnem kraju; dobro, skrbno spraviti / ekspr. kar spravi denar (v žep) sprejmi, vzemi ga; vzemi ga nazaj, ne sprejmem ga; spraviti si kaj za spomin
7. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: spraviti sprte sosede; spraviti se med seboj; spraviti se s sovražnikom
● 
pog., ekspr. s težavo je spravil iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil do tega, da je kaj povedala; ekspr. spraviti koga s poti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; ekspr. spraviti si koga z vratu znebiti se, otresti se ga; ekspr. spraviti koga h kruhu doseči, da ima delo, zaposlitev; pog. spraviti koga k sebi doseči, da se zave; doseči, da si opomore; ekspr. spraviti koga na boben povzročiti prisilno dražbo, gospodarski propad; pog., ekspr. spraviti koga na hladno aretirati, zapreti ga; ekspr. spraviti koga na kolena pokoriti, premagati ga; spraviti koga na led prevarati, ukaniti ga; spraviti na noge ekspr. kopeli so ga spravile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. dogodek je spravil vso policijo na noge policija je začela akcijo; ekspr. spraviti dramo na oder doseči, da se uprizori, začne uprizarjati; spraviti koga na beraško palico povzročiti, da izgubi vse premoženje; ekspr. spraviti kaj na papir napisati; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. na svet je spravila tri zdrave otroke rodila; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spraviti komu policijo na vrat pripeljati, privesti; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. ta bolezen ga je spravila pod rušo, pod zemljo zaradi nje je umrl; spraviti pod streho ekspr. deset cmokov spraviti pod streho pojesti; ekspr. spraviti hišo pod streho dograditi, dozidati; pokriti s streho; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; ekspr. spraviti prireditev pod streho uspešno jo izvesti; ekspr. spraviti koga pred puške povzročiti, da je ustreljen; pog. spraviti v denar prodati; ekspr. spraviti koga v grob povzročiti njegovo smrt; spraviti zadevo v javnost obvestiti o njej javnost; ekspr. urednik je pesmi spravil v predal jih ni objavil; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; pog. spraviti v promet stare zaloge prodati, porabiti jih; ekspr. spraviti koga v kozji rog premagati ga, biti boljši kot on; pog. spraviti vase skledo solate pojesti; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; igr. žarg. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; spraviti skup, skupaj pog. ta izpit boš pa že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; star. pismo skup spraviti s težavo napisati; pog. lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali
    správiti se pog.
    1. iti (stran), oditi: končno so se spravili iz kuhinje; spravite se že domov, sit sem vas / spravi se mi izpod nog, izpred oči / spraviti se spat
    2. narediti, da se pride v položaj
    a) ko se (lahko) gre, odide kam: hitro se spravi, ne moremo te čakati
    b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravil sem se k branju, k delu, pa me je nekdo zmotil / spraviti se h knjigi, k stroju / spraviti se na delo lotiti se dela, začeti delati; spravil se je na žgance in jih pojedel začel je jesti
    3. v zvezi z na, nad napasti1trije so se spravili nanj, pa jim je bil kos / v časopisu se spraviti na koga, nad koga
    správljen -a -o:
    doma spravljen denar; seno je že spravljeno
SSKJ²
zapíti -píjem dov. (í)
s pitjem alkoholne pijače zapraviti: zapil je ves denar, vse premoženje; nekaj dni dela, potem pa vse zapije / ekspr.: pamet zapiti; zdravje zapiti s pitjem alkoholne pijače si ga uničiti
// ekspr. s pogostitvijo s pijačo proslaviti: zapiti izpit; zapiti rojstvo otroka
    zapíti se ekspr.
    zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postati pijan: šel je v gostilno in se zapil; s prijateljem sta se od veselja zapila; ni ga še domov, se je že kje zapil / do konca, do smrti se zapiti upijaniti
    // postati pijanec: zapil se je zaradi dekleta; z leti se je čisto zapil
    zapít -a -o:
    zapit človek; zapit obraz; popolnoma zapita ženska; zapito premoženje
SSKJ²
imovína -e ž (í)
knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem / v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last
SSKJ²
podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄)
1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova
2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade
● 
podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče
    podedován in podédovan -a -o:
    podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje
SSKJ²
práven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledice
♦ 
pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom
    právno prisl.:
    pravno določati; pravno izobražen človek; pravno pomembno dejstvo; pravno veljavna odločba; 
prim. pravnopolitičen
SSKJ²
premožênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico
 
ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; pravn. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb
SSKJ²
grábež -a m (ȃ)
1. pravn., nekdaj zelo hudo kaznivo dejanje zoper premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja
2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop
3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar
4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna
SSKJ²
konfiscírati -am dov. in nedov. (ȋpravn.
1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot sankcija za kaznivo dejanje, zapleniti: celotno premoženje so jim konfiscirali
2. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči: konfiscirati časopis, knjigo
    konfiscíran -a -o:
    večji del njegovega imetja je bil konfisciran; zbornik je bil kmalu po izidu konfisciran
Število zadetkov: 214