Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čezdati -dam dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Prekmurski
odrínoti -em dov. odriniti, preprečiti: eto sze na zapôved visesznoszti more v-csaszi odrinoti AIP 1876, br. 4, 2; Vsze hüde vdárcze odrihni KAJ 1848, 77; Odrihno szi bojazni zrok KAJ 1848, 374; Roditelje vse odnyega odrinejo BJ 1886, 10
odrínjeni -a -o odvrnjen, preprečen: 'Zmécsa zacsétka pomali odrinyena bode AIP 1876, br. 1, 2
Prekmurski
pogasìti -ím dov. pogasiti, preprečiti: Da divjazen szvojo 'zéjo pogaszi TA 1848, 84; Pogászi vu meni hüdoga dühá gizdoszti KM 1783, 130
pogàšeni -a -o pogašen, gašen: Mort sze z-pogasenoga vápna i preszêjanoga pêszka mêsa KAJ 1870, 74
Prekmurski
pregàtiti -im dov. preprečiti: On zná gizdávczov nakányanya pregatiti KM 1796, 14; ali Boug je nyegovo nakányanye pregáto KM 1796, 62
Prekmurski
prejárčiti -im dov. preprečiti: tak je Draskovits Jüri, povoudni dir prejárcsiti 'selejoucsi v Szombateli vküppozvao KOJ 1914, 119
Prekmurski
prekrátiti -im dov.
1. preprečiti, prikrajšati: Saxonce, ki szo nyemi dú'sno dácso prekrátiti szmeli KOJ 1848, 45; onim Krisztus prekráti szvoje vekivecsno nebeszko králesztvo KOJ 1845, 77; proſzim, ne prekráti meni etoga trouſta KM 1783, 70; Prekráti meni vſze bolezni BKM 1789, 412; Prekráti meni vſze bolezni SŠ 1796, 28; proſzimo Bogá, naj ſzvoje pomoucsi nám ne prekráti KMK 1780, 30; Ocso, náj nyemi szvojo ccsér neprekráti KOJ 1845, 99; Krála, naj bi trem bratánczom odlocseno delbo prekráto KOJ 1848, 21; niki bi radi vnogo blága meli, i da nyim ga je Boug prekráto KOJ 1845, 120; szo nyemi Plemenitási potrejbnoga sztroska neprekrátili KOJ 1848, 64
2. skrajšati: prekráti dni moje TA 1848; I da bi Goſzpoud ne prekráto one dnéve KŠ 1771, 144
Pleteršnik
preprẹ́čati, -am, vb. impf. ad preprečiti; verhindern, C.
Pleteršnik
preprẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preprečiti; hindern, kajk.-Valj. (Rad), nk.
Pleteršnik
preprẹ́čiti, -im, vb. pf. 1) einen Raum in zwei Theile abtheilen, Levst. (M.); — 2) verhindern, zuvorkommen: p. kaj, Cig., ogr.-M., C., nk.
Prekmurski
prepréčiti -im dov. preprečiti, onemogočiti: Czaszara poszilnoszti, nego vedno vojszkovajóucsi jih je nej zamogao preprecsiti KOJ 1845, 66; Prájszki Kráo szi je vsze prizadeo nyegovo szrecso vu törszkom boji preprecsiti KOJ 1848, 115; moski sztrejho trgajo, da ogeny preprecsijo KOJ 1845, 105; eden Kloster zacsne zidati, steroga zvrsenyé je nyemi szmrt preprecsila KOJ 1848, 11
Prekmurski
prikrátiti -im dov. preprečiti, odreči: Ti pa, Goszpodne, neprikráti meni szmilenoszti tvoje TA 1848, 33
prikrátiti se -im se skrajšati se: ali za volo ti odebráni prikrátijo ſze dnévi oni KŠ 1771, 8
prikráčeni -a -o skrajšan: kaj je vrejmen prikrácseno KŠ 1771, 503; I, dabi ne bili prikrácseni dnévi oni KŠ 1771, 80
Celotno geslo Pohlin
ubraniti [ubranīti ubránim] dovršni glagol

preprečiti

Prekmurski
zabrániti -im dov. preprečiti: Zahmán Pilátus zabráni – csüdo gorsztanejnya KOJ 1845, 124; Csi bi pa kaj zabránilo – tebi zráven priti v-diko KOJ 1845, 131
Prekmurski
zadr̀gnoti -em dov. zavreti, preprečiti: Mêszeca szlêdnye dnih pa povôden trstvo zadrgnola AIP 1876, br. 3, 8
zadr̀gnoti se -em se zaplesti se, zavozlati se: Csi je prejô mogla vujati, i gder sze ji je zadrgnola, netrplivo jo je vlácsila KAJ 1870, 142
Prekmurski
zadüšìti tudi zadìšiti -ím dov.
1. zadušiti: Fojtani; daviti, zadüsiti, zagútiti KOJ 1833, 157; Medved protivnika zadüsi AI 1878, 10; da jo szmrt nebi vu 64 leti zadüsila KOJ 1848, 11; zadíſilo je je trrnye KŠ 1771, 192; Johanna .. nego szo jo v-temnici zadüsili KOJ 1848, 46; pren. Da me ne zadisí 'zaloſzt ni tuga BKM 1789, 364; da nebi pokrivács osztrih pravicz csemerne pene zadüso KOJ (1914), 112
2. s silo zatreti, preprečiti: oproszi Pápo, naj vrenyá z-szvojov oblasztjov zadüsiti neodlása KOJ 1845, 56
Svetokriški
zavrniti -nem dov. preprečiti: nuzh ga saverne 3. ed., de k' hisham nej mogal priti, truden rata (IV, 262)
Prekmurski
zebrániti -im dov. preprečiti: nyemi szo steli tou zebrániti KOJ 1848, 13; ali beteg nyemi je zebráno KOJ 1848, 32
Število zadetkov: 18