Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
prijázno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ gledati; ~ pozdraviti koga
Pravopis
grúliti -im nedov. -èč -éča; grúljen -a; grúljenje (ú) Grlice ~ijo; poud. Otrok ~i |se zadovoljno oglaša|; poud. gruliti kaj ~ ljubezensko izpoved |prijazno govoriti|
Pravopis
ljúbo1 tudi ljubó nač. prisl. ljúbše (ú/ȗ; ọ̑; ú/ȗ) neobč. ~ pogledati koga prijazno
Pravopis
medéno prisl. (ẹ̑) nač., poud. ~ govoriti |preveč prijazno|; primer. ~ rumen kamen; ~ sladek
Pravopis
óljnato prisl. (ọ̑)
1. nač., poud. ~ govoriti |pretirano prijazno|
2. primer. ~ gladka površina morja; ~ zelen
Pravopis
preprijázno nač. prisl. (á) ~ se pogovarjati; poud. ~ pozdraviti |zelo prijazno|
Pravopis
priljúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud.: ~ se pogovarjati s kom |prijazno|; ~ povabiti koga k mizi |ljubeznivo|
Pravopis
prisŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ nasmeh; poud. ~a hišica |delujoča prijazno|; prisrčen z/s kom biti ~ z otroki
prisŕčno -ega s, pojm. (ȓ) povedati kaj ~ega
prisŕčnost -i ž, pojm. (ȓ) ~ sprejema; števn. razveseljevati koga z raznimi ~mi
Pravopis
razkramljáti se -ám se dov.; drugo gl. kramljati (á ȃ) poud. |prijazno, lahkotno se razgovoriti|: o kom/čem Razkramljala sta se o svoji mladosti
Pravopis
sládko1 in sladkó nač. prisl. slájše tudi -êj(š)e (á; ọ̑; ȃ; ȇ) poud. ~ govoriti |zelo, pretirano prijazno|; glasb. |dolce|
Pravopis
sladkôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) poud. ~ govoriti |pretirano prijazno|
Pravopis
slínast -a -o; bolj ~ (í) ~ gobec; slabš.: ~a ljubezen do otrok |pretirano čustvena|; ~o govorjenje |pretirano prijazno, priliznjeno|
Pravopis
slínasto nač. prisl. (í) slabš. ~ se vesti |pretirano prijazno, priliznjeno|
Pravopis
slínav -a -o; bolj ~ (í) ~ otrok; slabš.: ~a pesem |pretirano čustvena|; ~o vedenje |pretirano prijazno, priliznjeno|; biti še zelo ~ |mlad, nedorasel|
slínavost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
zaščebetáti -ám tudi zaščebetáti -éčem [tudi čə] dov. zaščebetánje; drugo gl. ščebetati (á ȃ; á ẹ́) Ptiči so zaščebetali; poud. Pridite, je zaščebetala |prijazno rekla|
Pravopis
zdóbra nač. prisl. (ọ̑) neobč.: ~ se približati otroku z dobroto; ravnati s podložniki prej ~ kot shuda prijazno
Pravopis
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|

glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Pravopis
kimáje nač. prisl. (ȃ) Prijazno ~ se je poslovil
Pravopis
méstece -a [tə] s (ẹ́) manjš. prijazno ~
Pravopis
migotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; migotánje; (-àt) (á ȃ) Listi ~ajo v vetru; poud. Zvezde so prijazno migotale |utripale|; brezos. migotati komu Pred očmi mi kar ~a
Število zadetkov: 28