Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

àj medmet
    1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega
      1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
    4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
    5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
      5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. , nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
alelúja medmet [alelúja]
    1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
    2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen
      2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
      2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
    3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
    4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
    5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
    6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: anonimen
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]
    območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ciklon
SSKJ²
aróma2 -e ž (ọ̑)
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo; izboljšati aromo cigarete; aroma ananasa; aroma črne kave; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome; rumova, sadna, vanilijeva aroma; izdelek brez umetnih arom
Pravopis
aromátičen -čna -o; bolj ~ (á) ~ čaj |prijetno dišeč|
aromátični -a -o (á) ~e snovi
aromátičnost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
avríkelj -klja m (í)
bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula: cvetoči avrikelj
SSKJ²
bálzam -a m (ȃ)
1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam
 
kem. izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane
// gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin: nanesti, uporabiti balzam; balzam za kožo, ustnice; balzam za noge, roke, telo; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam; balzam za nego las
2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati
SSKJ²
balzámičen -čna -o prid. (á)
ki prijetno, blago diši: balzamična sapica / balzamičen vonj gozda
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● 
vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ 
fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Celotno geslo Vezljivostni G
bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
SSKJ²
bàš člen. (ȁ)
star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar
SSKJ²
bazílika2 -e ž (ī)
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike
Celotno geslo Sinonimni
bazílika -e ž
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlinapojmovnik
SINONIMI:
bot. bažiljka, nar. bosilje, knj.izroč. bosiljek, bot. bržiljka, nar. pražiljka, nar. prežiljka
SSKJ²
bažíljka -e ž (ȋ)
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: na vrtu je dišalo po bažiljki
SSKJ²
berljív -a -o prid.(ī í)
ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere
    berljívo prisl.:
    berljivo napisan roman
Celotno geslo Sinonimni
berljív -a -o prid.
ki je napisan tako, da ga je prijetno brati
SINONIMI:
knj.izroč. čiten, knj.izroč. čitljiv
GLEJ ŠE SINONIM: čitljiv
SSKJ²
blagodúh1 -a m (ȗ)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les1:
SSKJ²
blagodúh2 -a -o prid. (ȗ ū)
zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
SSKJ²
blagoglásen -sna -o prid. (ā)
ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano
Število zadetkov: 440