Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
objémati -am nedov.
1.
koga (večkrat) imeti roke položene okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva
SINONIMI:
otr. bimčkati, ekspr. držati v objemu, zastar. grliti1, ekspr. metati se okoli vratu komu, otr. obimčkati, otr. objemčkati, ekspr. pritiskati na srčece, ekspr. privijati, ekspr. prižemati, ekspr. stiskati2, knj.izroč. zaobjemati
2.
kaj imeti roke položene okrog česa
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: obdajati
SSKJ²
odvíjati -am nedov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) odstranjevati: odvijati pokrovčke; odvijati s ključem / odvijati steklenico / odvijati vijake izvijati
b) delati, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odvijati in privijati matice; odvijal je žarnice, da niso mogli ponoči brati / odvijati preše
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: kar naprej odvija pipo in toči vodo
2. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: odvijati pošiljke; počasi je odvijal zavitek
b) ovito: odvijati obvezo; odvijati papir
c) navito: odvijati volno, vrvico / odvijati klobčič
3. nar. koroško odkimavati: ob njegovih besedah je odvijal z glavo
● knjiž. filmsko zgodbo je odvijal, kakor se je je spominjal junak razpletal; zastar. noče mu pomagati, celo odvija mu ga ovira, mu nagaja; ekspr. klobčič se je končno začel odvijati potek dogodka je postajal jasen, znan
    odvíjati se publ.
    potekati: delo se v redu odvija / promet se odvija v tej smeri / dogodki se hitro odvijajo hitro nastopajo drug za drugim / z oslabljenim pomenom: med reprezentancama se odvija ogorčen boj reprezentanci se ogorčeno borita; spopad se odvija po vsej dolžini fronte spopadajo se
    ●     knjiž. čas se hitro odvija teče, mineva
    odvijajóč -a -e:
    odvijajoč volno je pela; odvijajoča se nit; hitro odvijajoče se dejanje
SSKJ²
privíjanje -a s (í)
glagolnik od privijati: odvijanje in privijanje vijakov / privijanje obloge na zid
SSKJ²
privíjati -am nedov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati
b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo
2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene
4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal
    privijajóč -a -e:
    jokala je, privijajoč otroka k sebi
Pravopis
privíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; privíjanje (í) koga/kaj ~ matice; ~ in odvijati vodovodno pipo; poud.: ~ cene |dvigati, zviševati|; ~ koga, da bi vse povedal |pregovarjati, siliti|; privijati koga/kaj na kaj ~ oblogo na zid; ~ otroka na prsi
privíjati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k materi
Celotno geslo Sinonimni
privíjati -am nedov.
kaj z vrtenjem v določeno smer nameščati
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: objemati, pritiskati, pritrjevati, zapirati
GLEJ ŠE: dražiti1
Pleteršnik
privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
Celotno geslo Kostelski
privijati ► pr̥ˈviːjat -an nedov.
Celotno geslo Sinonimni
privíjati se -am se nedov.
GLEJ SINONIM: stiskati se
Celotno geslo Kostelski
šrajfati ► šˈraːi̯fat -an nedov.
SSKJ²
šrávfati -am nedov. (ȃ)
nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa
● nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu
Pravopis
šrávfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šrávfanje (ȃ) neknj. pog. odvijati in privijati vijake; brezos., neknj. ljud. šravfati koga ~a ga po trebuhu zvija
SSKJ²
túliti se -im se nedov. (ú ū)
1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo
2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi
3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči
Celotno geslo Kostelski
vegibati ► vėˈgiːbat -bl’en dov.
SSKJ²
víntati -am nedov. (ȋ) nižje pog.
1. vrteti (gonilno) ročico: vintati z vso močjo
2. pritiskati na koga, privijati koga: vintati dolžnika / pri zasliševanju so ga vintali
Celotno geslo Etimološki
víti1 víjem nedov.
Jezikovna
Zašraufati in odšraufati po slovensko

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

SSKJ²
zategováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s potegom, potegi delati
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategovati jermen, pas; zategovati vajeti / zategovati vijak privijati
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategovati vozel, zanko / zategovati si kravato
2. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov delati, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategovati končne glasove, tone / zategovati besede
// ekspr. govoriti kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: pri recitiranju je preveč zategoval / zategovati po dolenjsko
    zategováti se ekspr.
    trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: vojna se zateguje
    zategujóč -a -e:
    govoril je počasi, zategujoč vsako besedo; zategujoča dolenjščina
Pleteršnik
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
Število zadetkov: 19