Zadetki iskanja
1. z vrtenjem v določeno smer
a) odstranjevati: odvijati pokrovčke; odvijati s ključem / odvijati steklenico / odvijati vijake izvijati
b) delati, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odvijati in privijati matice; odvijal je žarnice, da niso mogli ponoči brati / odvijati preše
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: kar naprej odvija pipo in toči vodo
2. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: odvijati pošiljke; počasi je odvijal zavitek
b) ovito: odvijati obvezo; odvijati papir
c) navito: odvijati volno, vrvico / odvijati klobčič
3. nar. koroško odkimavati: ob njegovih besedah je odvijal z glavo
● knjiž. filmsko zgodbo je odvijal, kakor se je je spominjal junak razpletal; zastar. noče mu pomagati, celo odvija mu ga ovira, mu nagaja; ekspr. klobčič se je končno začel odvijati potek dogodka je postajal jasen, znan
- odvíjati se publ.
potekati: delo se v redu odvija / promet se odvija v tej smeri / dogodki se hitro odvijajo hitro nastopajo drug za drugim / z oslabljenim pomenom: med reprezentancama se odvija ogorčen boj reprezentanci se ogorčeno borita; spopad se odvija po vsej dolžini fronte spopadajo se
● knjiž. čas se hitro odvija teče, mineva
- odvijajóč -a -e:
odvijajoč volno je pela; odvijajoča se nit; hitro odvijajoče se dejanje
glagolnik od privijati: odvijanje in privijanje vijakov / privijanje obloge na zid
1. z vrtenjem v določeno smer
a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati
b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo
2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene
4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal
- privijajóč -a -e:
jokala je, privijajoč otroka k sebi
privíjati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k materi
nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa
● nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu
1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo
2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi
3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči
1. vrteti (gonilno) ročico: vintati z vso močjo
2. pritiskati na koga, privijati koga: vintati dolžnika / pri zasliševanju so ga vintali
Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?
V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.
Torej, kako je pravilno?
1. s potegom, potegi delati
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategovati jermen, pas; zategovati vajeti / zategovati vijak privijati
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategovati vozel, zanko / zategovati si kravato
2. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov delati, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategovati končne glasove, tone / zategovati besede
// ekspr. govoriti kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: pri recitiranju je preveč zategoval / zategovati po dolenjsko
- zategováti se ekspr.
trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: vojna se zateguje
- zategujóč -a -e:
govoril je počasi, zategujoč vsako besedo; zategujoča dolenjščina