Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
átiški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški
SSKJ²
basreliefen tudi báreliéfen -fna -o [bárelijéfənprid. (ȃ-ẹ̑)
um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil
SSKJ²
béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄knjiž.
1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski
2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja
// pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence
3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter
    béžno prisl.:
    jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
SSKJ²
drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi prid., drobnêjši (ó ȃ ó)
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje
// pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi
// ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu
2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg
4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela
5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● 
droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ 
soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene
    drôbno in drobnó prisl.:
    drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
    drôbni -a -o sam.:
    tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
SSKJ²
gabarít -a m (ȋ)
urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten
 
grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi
SSKJ²
grebén -a m (ẹ̑)
1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov
// izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov
2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom
 
ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten
4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher
♦ 
anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
SSKJ²
hŕbet -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ə̏ ȁ)
1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico
// hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo
2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž. stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran
// zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet
3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan
4. ekspr. izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte
● 
pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu
♦ 
anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; jezikosl. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom
SSKJ²
í1 -- in -ja m (ī)
deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; od i-ja dalje; čitljivi iji
 
ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i
 
jezikosl. samostalniki s končnico -i v rodilniku; mat. število, katerega kvadrat je -1
    í -- kot imenovalni prilastek
    deseti po vrsti: točka i
     
    metal. profil I profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
    í- prvi del zloženk
    nanašajoč se na i, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: I-program informativni program
     
    jezikosl. i-osnova ijevska osnova; metal. I-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
SSKJ²
kontúra -e ž (ȗ)
knjiž., s prilastkom nejasno, neostro vidna meja, rob česa; obris: konture gor v megli; razločila se je le kontura stolpa / kontura obraza profil / narisati konturo glave / značaje podaja le v glavnih konturah / nejasne konture mesta; pren. začele so se prikazovati konture velikih demokratskih idej
 
geom. črta, ki omejuje projekcijo telesa; navidezni obris
SSKJ²
nakladálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma
♦ 
agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
SSKJ²
nósen1 in nôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na nos: nosne kosti; vnetje nosne sluznice / nosna, ustna votlina / nosne bolezni
 
anat. nosni greben, hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; nosni pretin; jezikosl. nosni glas
SSKJ²
orísati oríšem dov. (ȋ)
1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela; z nekaj besedami je orisala njegov značaj
2. narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge
    orísan -a -o:
    ostro orisan profil; glavna junakinja je orisana kot bistro dekle
SSKJ²
profíl -a m (ȋ)
1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom
2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu
3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil
// prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil
4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili
5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja
● 
poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje
♦ 
avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
SSKJ²
profílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo
SSKJ²
profilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus
 
arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop
2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove
    profilíran -a -o:
    profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran
     
    profilirani gumijasti podplati z narezano gumo
SSKJ²
t -- in -ja [tə̀ tə̀ja in té têjam (ə̏; ẹ̄ ē)
enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T; od t do ž; zveza dveh t-jev
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
 
jezikosl. deležnik na -t
    -- kot imenovalni prilastek
    enaindvajseti po vrsti: točka t
     
    metal. profil T profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
    t- prvi del zloženk
    nanašajoč se na t, obliko črke t: T-majica udobno vrhnje oblačilo enostavnega kroja s kratkimi rokavi, ki pokriva gornji del telesa
     
    metal. T-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
SSKJ²
travêrza -e ž (ȇ)
jeklen nosilni element, navadno profil: položiti traverzo na zidova; traverza mostu / uporabiti železniške tračnice za traverze
SSKJ²
ú1 -- in -ja m (ū)
dvaindvajseta črka slovenske abecede: napisati u; veliki U; cev v obliki črke U; z malim u; ležeči u-ji
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi u
    ú -- kot imenovalni prilastek
    dvaindvajseti po vrsti: točka u
     
    metal. profil U profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U
    ú- prvi del zloženk
    nanašajoč se na u:
     
    metal. U-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U
SSKJ²
váljen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na valj: valjni plašč; valjna površina
 
teh. valjni profil
SSKJ²
x -- in -a [íksm (ȋ)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med w in y: napisati x; veliki X; dva x-a
 
ekspr. ima noge na X po obliki podobne črki X
 
fiz. žarki x in x žarki rentgenski žarki; geom. os x in x os prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu; abscisa; mat. znak za prvo neznanko; metal. profil X in X profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki X; prim. iks
Število zadetkov: 22