Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SNB
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
    1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
    2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
    čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
    cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
    čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
    skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
    čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
    nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
SNB
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    tŕda dróga -e -e ž (ŕ, ọ́)
    vsako od močnih mamil, ki povzročajo hitro odvisnost in lahko povzročijo smrt: odvisniki od trdih drog; Nekateri ljudje kadijo samo marihuano in nikoli ne bodo prešli na trde droge
    tŕda pornografíja -e -e ž (ŕ, ȋ)
    pornografija, za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov: Film je imel velik uspeh in je utrl pot industriji trde pornografije
    tŕda maščôba -e -e ž (ŕ, ó) nav. mn.
    maščoba, ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom: Ne je trdih maščob, le občasno uživa mesne proizvode, povsem se je poslovila od škrobnih živil, kruha, testenin, krompirja in riža
SNB
odpŕtiSSKJ -a -o prid. (ȓ)
    odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
    1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
    2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal
    odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
    organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol
SNB
tŕžniSSKJ -a -o prid. (r̄)
    tŕžna níša -e -e ž (r̄, ī)
    nova, še nezasedena možnost za trženje in prodajo: najti tržno nišo; nova tržna niša; iskanje tržne niše; Trgovci si od novo odkrite tržne niše obetajo precejšen zaslužek
    tŕžna známka -e -e ž (r̄, ȃ)
    zaščitni grafični, črkovni znak za označevanje blaga, storitev; blagovna znamkaSSKJ, trademark: tržna znamka Slovenije; krepitev tržne znamke; Proizvajalec bo moral ponovno investirati v blagovno tržno znamko in znova vzpostaviti stik s potrošniki
SNB
biválniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    biválni vŕt -ega -a m (ȃ, ȓ ŕ)
    vrt, urejen za sprostitev, druženje: urediti bivalni vrt; Vrtna ograja bo ščitila vaš bivalni vrt pred pogledi radovednežev
SNB
kapitálskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    kapitálski délež -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
    delež v finančni družbi, ki ga imajo fizične ali pravne osebe kot posledica svojega denarnega ali stvarnega vložka: prodaja kapitalskih deležev; Z nakupi kapitalskih deležev prehranskih podjetij v Sloveniji je podjetje dolgoročno utrdilo tržne deleže in si zagotovilo nadaljnjo dolgoročno rast in povečevanje vrednosti za delničarje
    kapitálski tŕg -ega -a m (ȃ, ȓ r̄)
    del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic: domači kapitalski trg; svetovni kapitalski trgi; razvoj kapitalskega trga; Razlog za nadaljnje zniževanje cen je stanje na kapitalskem trgu
SNB
síviSSKJ -a -o prid. (í)
    síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
    možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
    síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
    gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
    síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
    mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
    sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
    starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
    sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
    nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
SNB
čŕtniSSKJ -a -o prid. (ȓ)
    čŕtna kóda -e -e ž (ȓ, ọ̑)
    niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu; bar koda: prepoznavanje črtnih kod; Čitalnik naslonimo na rob črtne kode in enakomerno hitro potegnemo čez vso kodo
SNB
gŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    gŕdi ráček -ega -čka m (ŕ, ȃ) ekspr.
    1. člov. kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: Temnolaska pravi, da je bila v mladosti grdi raček, danes pa velja za eno najbolj privlačnih žensk na svetu
    2. kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: Telekomunikacijski trg je ob siceršnji kar ugodni oceni znova grdi raček tokratnega ocenjevanja države in njene pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo
SNB
obŕnjeniSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    obŕnjeni slovár -ega -ja m (ŕ, á) jezikosl.
    slovar, v katerem si besede sledijo po abecednem redu od njihovega konca proti začetku; odzadnji slovarSSKJ: obrnjeni slovar lastnoimenskega besedja; Odzadnji ali obrnjeni slovar je nujno potreben za tipološke in druge študije sorodnih in nesorodnih jezikov, pa tudi za izdelavo besedotvornih in oblikoslovnih del
SNB
obŕtno-industríjski -a -o prid. (ȓ-ȋ)
ki se nanaša na obrt in industrijo: V tej postavki je zanimiva zlasti izdelava dokumentacije, ki bo opredelila optimalno razdelitev rudniškega kompleksa na obrtno-industrijske, športno-rekreativne, vrtičkarske, kmetijske in gozdarske površine E (↑)obŕten + (↑)industríjski
    obŕtno-industríjska cóna -e -e ž (ȓ-ȋ, ọ̑)
    zaključeno ozemlje, namenjeno obrtni in industrijski dejavnosti: V bližnjih objektih nekdanjega vojaškega kompleksa naj se uredi obrtno-industrijska cona
SNB
sámooskŕbni -a -o prid. (ȃ-ȓ)
ki se je sposoben oskrbeti samostojno, neodvisno od drugih: Na njihovi samooskrbni kmetiji hrano za skoraj 40 govedi, 20 krav in 300 kokoši pridelajo sami E (↑)sámooskŕba
    sámooskŕbno prisl. (ȃ-ȓ)
    Na preostalem delu kmetij kmetujejo samooskrbno, zgolj za svoje potrebe
SNB
vŕvičniSSKJ -a -o prid. (ȓ)
    vŕvični telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
    stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona: Telefonski ojačevalnik je primeren samo za vrvične telefone
SNB
bíovŕt -a in bío vŕt -- -a [bijovərt] m (ȋ-ȓ ȋ-ŕ)
vrt, na katerem se prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološki vrtSSKJ: Posebnost knjige sta poglavje o biotičnem varstvu rastlin pred škodljivci in koledar za delo na biovrtu za vsak mesec posebej E bío… + (↑)vŕt
SNB
bŕskatiSSKJ -am nedov. (r̄ ȓ)
pregledovati strani na svetovnem spletu; deskati (3), surfati: brskati po svetovnem spletu; Nekega dne v lanskem letu, ko se je že odločil, da bo iz svoje življenjske zgodbe naredil film, je brskal po internetu in iskal naslove slovenskih producentov E = bolg. brъ́skam 'narahlo tolčem', sorodno z (↑)brízgati
SNB
čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač.
program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *kr̥-mi-
SNB
júgotŕg -a m (ȗ-ȓ ȗ-r̄)
kupovanje in prodaja blaga na območju republik nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije: Evropski trg postaja sicer ob precejšnjem padcu prodaje na jugotrge najpomembnejši v slovenskem kmetijskem izvozu E (↑)jugo… 2  + (↑)tŕg
SNB
MŔSA -e in -- in mŕsa 1 -e in -- ž (ȓ) krat.
patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; mrsa2 širjenje MRSE; Zdravljenje okužb z MRSA je problematično, ker so antibiotiki, ki še ostajajo na voljo, vse manj učinkoviti – oziroma so bakterije vse bolj odporne E agl. MRSA, skrajšano iz m(ethicillin)-r(esistant) s(taphylococcus) a(ureus) 'sev bakterije Staphylococcus aureus, odporen na meticilin'
SNB
nàdpŕt -a m (ȁ-ȓ ȁ-r̄)
prt, ki se pogrne po drugem, večjem prtu, navadno za dekoracijo: Na prt sva položila kavno rjav nadprt E (↑)nad… + (↑)pŕt
SNB
órk -a m, živ. (ọ̑) pri J. R. R. Tolkienu
nasilno, umsko pogosto nekoliko omejeno bitje z grobo zelenkasto ali sivkasto kožo, ki je navadno nesnažno in ne trpi sončne svetlobe: V Gospodarju prstanov nastopajo tudi orki, ki niso nič drugega kot naši ogri, torej velikani ljudožerci; iz tega korena besede izvirajo tudi današnje orke – kiti ubijalci E agl. orc, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano kot stagl. orcþyrs, orcneas (mn.) 'božanstva smrti'
Število zadetkov: 76