računálnik -a m (ȃ)
1. priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / žepni računalnik
2. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi nameščenih programov: računalnik hrani, obdeluje podatke; programirati, uporabljati računalnik; zmogljiv računalnik; pomnilnik računalnika; zagon računalnika; datoteke, podatki na računalniku; delo z računalnikom; povezava z računalnikom / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; namizni računalnik osebni računalnik, ki za delovanje potrebuje zunanje napajanje, zaslon pa je ločen od ohišja; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika; paralelni računalnik računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem; potovalni računalnik ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva in se vgrajuje v avtomobile kot dodatna oprema; prenosni računalnik osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika in zaslon, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; procesni računalnik; tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
nalágati1 -am nedov. (ȃ)
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon
// delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati
// delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več
● slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala
2. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: nalagati slike, zasebne datoteke na strežnik / nalagati datoteko s spleta na računalnik; nalagati glasbo na mobilni telefon / računalnik nalaga programe prihaja v stanje, zlasti ob zagonu, ko je mogoče uporaba programov / pog. računalnik se nalaga se zaganja
3. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime
// ekon. uporabljati del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino
4. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena
5. pog., ekspr. tvesti: kaj vse jim je nalagal / nalagati o poštenju
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon
// delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati
// delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več
● slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala
2. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: nalagati slike, zasebne datoteke na strežnik / nalagati datoteko s spleta na računalnik; nalagati glasbo na mobilni telefon / računalnik nalaga programe prihaja v stanje, zlasti ob zagonu, ko je mogoče uporaba programov / pog. računalnik se nalaga se zaganja
3. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime
// ekon. uporabljati del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino
4. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena
5. pog., ekspr. tvesti: kaj vse jim je nalagal / nalagati o poštenju
SSKJ²
okúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
- okúžen -a -o:
biti okužen z domišljavostjo; okužene osebe, rastline, živali / okužen računalnik, sistem; okužena datoteka; z virusom okuženo sporočilo / ekspr. okužen sodnik; sodni senat je bil okužen s podatki iz predkazenskega postopka
SSKJ²
nabíti -bíjem dov., nabìl (í ȋ)
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
// pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
// napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
// s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke
// premagati: naši so Nemce spet nabili
6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; pog. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
♦ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
// pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
// napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
// s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke
// premagati: naši so Nemce spet nabili
6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; pog. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
♦ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje
- nabíti se ekspr.
zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano; na peronu se je nabilo veliko ljudi; nabiti se k vratom, na kup
- nabít -a -o:
avtobus je bil zelo nabit; lepak je nabit na vratih
● ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik
SSKJ²
procésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek
♦ rač. procesni računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami
nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek
♦ rač. procesni računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami
SSKJ²
računálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto; računalniška igrica nav. mn. igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
♦ med. računalniški tomograf [CT] naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomogram [CT] rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniška tomografija [CT] rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika
nanašajoč se na računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto; računalniška igrica nav. mn. igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
♦ med. računalniški tomograf [CT] naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomogram [CT] rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniška tomografija [CT] rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika
- računálniško prisl.:
računalniško obdelati podatke
SSKJ²
tábličen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tablico: tablični rob / tablični napis / tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik
♦ avt. tablična luč luč, ki osvetljuje registrsko tablico
nanašajoč se na tablico: tablični rob / tablični napis / tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik
♦ avt. tablična luč luč, ki osvetljuje registrsko tablico
SSKJ²
prográm -a m (ȃ)
1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// rač. urejen spisek ukazov, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ ekon. investicijski program; pravn. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju
1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// rač. urejen spisek ukazov, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ ekon. investicijski program; pravn. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju
SSKJ²
digitálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki posreduje podatke, informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalna oblika
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; ob otvoritvi razstave si bo mogoče ogledati tudi digitalno projekcijo / digitalni fotografski aparat fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalni podpis elektronski podpis; digitalni zapis pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij; digitalna fotografija fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkovtehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov; digitalna kamera videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko
2. med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava
♦ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti
1. ki posreduje podatke, informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalna oblika
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; ob otvoritvi razstave si bo mogoče ogledati tudi digitalno projekcijo / digitalni fotografski aparat fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalni podpis elektronski podpis; digitalni zapis pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij; digitalna fotografija fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkovtehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov; digitalna kamera videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko
2. med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava
♦ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti
SSKJ²
sekvénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija
♦ rač. sekvenčni računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo
nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija
♦ rač. sekvenčni računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo
SSKJ²
sistém -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem
// astron. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca
2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki
3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov
4. rač., v zvezi operacijski sistem glavni program, ki upravlja delovanje računalnika, povezuje strojno opremo s programsko, omogoča uporabo drugih specializiranih programov: namestiti operacijski sistem na, v računalnik; uporabljati novo različico odprtokodnega operacijskega sistema; dodatek, licenca, podpora za operacijski sistem; mobilnik, računalnik z operacijskim sistemom
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača
6. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi
7. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red1, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu
// tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja
8. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem
9. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem
♦ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; glasb. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; jezikosl. glasovni sistem jezika; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; pravn. volitve po večinskem sistemu; rač. informacijski, operacijski, računalniški sistem; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem
1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem
// astron. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca
2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki
3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov
4. rač., v zvezi operacijski sistem glavni program, ki upravlja delovanje računalnika, povezuje strojno opremo s programsko, omogoča uporabo drugih specializiranih programov: namestiti operacijski sistem na, v računalnik; uporabljati novo različico odprtokodnega operacijskega sistema; dodatek, licenca, podpora za operacijski sistem; mobilnik, računalnik z operacijskim sistemom
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača
6. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi
7. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red1, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu
// tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja
8. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem
9. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem
♦ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; glasb. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; jezikosl. glasovni sistem jezika; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; pravn. volitve po večinskem sistemu; rač. informacijski, operacijski, računalniški sistem; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem
SSKJ²
típkati -am nedov. (ȋ)
1. pisati na računalnik, pisalni stroj: zna tipkati; strojepiska tipka; tipkati besedilo; tipkati po nareku / slepo tipkati z desetimi prsti brez gledanja na tipke
2. pritiskati na tipko, tipke: tipkati na teleprinter / tipkati ukaze v računalnik
● ekspr. tipkati po klavirju igrati nanj
1. pisati na računalnik, pisalni stroj: zna tipkati; strojepiska tipka; tipkati besedilo; tipkati po nareku / slepo tipkati z desetimi prsti brez gledanja na tipke
2. pritiskati na tipko, tipke: tipkati na teleprinter / tipkati ukaze v računalnik
● ekspr. tipkati po klavirju igrati nanj
- típkan -a -o:
tipkana stran
SSKJ²
USB -- in -ja [uesbé -êja] m (ẹ̑ ȇ) rač., krat.
vodilo za povezavo različnih zunanjih naprav z računalnikom, namenjeno predvsem za prenos podatkov: priključiti v računalnik prek USB; podpora za USB; računalnik z USB
// prenosna pomnilniška naprava s takim vodilom: datoteka je shranjena na USB-ju; prvi del zloženk: USB-ključek ali USB-ključ prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB
vodilo za povezavo različnih zunanjih naprav z računalnikom, namenjeno predvsem za prenos podatkov: priključiti v računalnik prek USB; podpora za USB; računalnik z USB
// prenosna pomnilniška naprava s takim vodilom: datoteka je shranjena na USB-ju; prvi del zloženk: USB-ključek ali USB-ključ prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB
SSKJ²
ínput -a m (ȋ)
1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo; input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input
2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input
// podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo; input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input
2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input
// podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
SSKJ²
povézati in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti
// narediti, da je kaj
a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati
b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso
// narediti, da so elektronske naprave združene za izmenjevanje informacij: povezati računalnik, televizijo z internetom; povezati fotoaparat z računalnikom prek vmesnika USB
2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani vladajoče stranke; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal
3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ponesrečenca
● ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati
1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti
// narediti, da je kaj
a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati
b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso
// narediti, da so elektronske naprave združene za izmenjevanje informacij: povezati računalnik, televizijo z internetom; povezati fotoaparat z računalnikom prek vmesnika USB
2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani vladajoče stranke; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal
3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ponesrečenca
● ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati
- povézan -a -o:
z njim sem bil dolgo povezan; povezan z internetom; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana
SSKJ²
vídeokártica in vídeo kártica -e ž (ȋ-ȃ) rač.
del strojne opreme, ki jo je mogoče dodatno vgraditi v računalnik in omogoča hitrejšo obdelavo videoposnetkov: analogna, digitalna videokartica; videokartica z digitalnim videoizhodom; računalnik z videokartico; grafična kartica in videokartica
del strojne opreme, ki jo je mogoče dodatno vgraditi v računalnik in omogoča hitrejšo obdelavo videoposnetkov: analogna, digitalna videokartica; videokartica z digitalnim videoizhodom; računalnik z videokartico; grafična kartica in videokartica
SSKJ²
prijáviti -im dov. (á ȃ)
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil policiji / prijaviti ubežnika ovaditi
// sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent
2. sporočiti glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio
3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi
♦ ptt prijaviti telefonski pogovor nekdaj sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti
1. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka: prijaviti koga sanitarni inšpekciji, državnemu tožilcu; prijaviti morilca; po storjenem dejanju se je sam prijavil policiji / prijaviti ubežnika ovaditi
// sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu sploh: prijaviti prekršek, tatvino / prijaviti nesrečo; prijaviti škodo zavarovalnici; prijaviti zborovanje / prijaviti dohodek, patent
2. sporočiti glede na predpise
a) da kaka oseba prebiva v določenem kraju: prijaviti otroka na matičnem uradu; prijaviti podnajemnika; prijaviti se ob preselitvi
b) podatke o čem zaradi začetka opravljanja kake dejavnosti: prijaviti obrt; prijaviti radio
3. sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga prijavi k izpitu; prijaviti se za izlet / prijaviti se za kurirja / prijaviti se k besedi
♦ ptt prijaviti telefonski pogovor nekdaj sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti
- prijáviti se
vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema: prijavili so se lahko samo imetniki gesla / prijaviti se v omrežje, program, računalnik, sistem; prijaviti se z uporabniškim imenom in geslom
- prijávljen -a -o:
prijavljeni izumi; prijavljeni tekmovalci, uporabniki spletnega mesta; poleti letal morajo biti vnaprej prijavljeni
SSKJ²
programírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program
// predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili
// narediti, da kaj dela po določenem programu: programirati pečico,videorekorder / programirati računalnik, robota
2. ekspr. načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: družba, vera, družina in celo zgodovina nas programirajo; programirati svoje otroke
3. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev
1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program
// predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili
// narediti, da kaj dela po določenem programu: programirati pečico,videorekorder / programirati računalnik, robota
2. ekspr. načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: družba, vera, družina in celo zgodovina nas programirajo; programirati svoje otroke
3. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev
- programíran -a -o:
pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava / programiran program
♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig
SSKJ²
skladíščiti -im nedov. (í ȋ)
dajati, spravljati v skladišče: skladiščiti moko, sadje / skladiščiti zaboje drugega na drugega
// publ. hraniti v skladišču: skladiščiti blago pri normalni temperaturi
// publ. hraniti sploh: skladiščiti krompir v kleti / skladiščiti elektriko v akumulatorju; računalnik skladišči podatke; pren. spomin skladišči vtise
dajati, spravljati v skladišče: skladiščiti moko, sadje / skladiščiti zaboje drugega na drugega
// publ. hraniti v skladišču: skladiščiti blago pri normalni temperaturi
// publ. hraniti sploh: skladiščiti krompir v kleti / skladiščiti elektriko v akumulatorju; računalnik skladišči podatke; pren. spomin skladišči vtise
SSKJ²
táblica -e ž (ȃ)
1. manjšalnica od tabla:
a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica
b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
c) na steklo slikane tablice
2. majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; tablični računalnik: uporaba tablice; programi za tablico; prenosniki in tablice / elektronska tablica elektronska naprava za obračunavanje cestnine / grafična tablica elektronska naprava, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom
3. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
4. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
1. manjšalnica od tabla:
a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica
b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
c) na steklo slikane tablice
2. majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; tablični računalnik: uporaba tablice; programi za tablico; prenosniki in tablice / elektronska tablica elektronska naprava za obračunavanje cestnine / grafična tablica elektronska naprava, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom
3. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
4. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 117
Dostopnost