rába -e ž (á)
1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila bo pokazala njegovo primernost uporabljanje / izročiti skakalnico v rabo; na Nizozemskem je bilo tedaj v rabi še dosti mlinov na veter je delovalo; ta zakon ni več v rabi v veljavi
// v zvezi biti za rabo biti sposoben opravljati svojo funkcijo: ta sod ni več za rabo / perje na farmah vzrejenih živali ni za rabo ni uporabno / ko ni bil več za rabo, so ga odpustili ko ni mogel več delati; ekspr. ta fant ni za nobeno rabo nobene stvari ne naredi uspešno
2. nastopanje, pojavljanje kje, pri kom v funkciji pripomočka, sredstva: ni mogel dokazati rabe tega orodja že v navedenem času; sklicevati se na dosedanjo rabo znaka / nekatera škropiva so vzeli iz rabe jih ne uporabljajo, delajo več; to gnojilo prihaja v rabo se začenja uporabljati; spiralni grelci so bolj v rabi kot drugi so bolj razširjeni
// jezikosl. nastopanje, pojavljanje v sporočilu: raba te besede narašča, peša / napačna raba veznikov; pravila o rabi predlogov / brezosebna raba glagola; samostalniška raba pridevnika
3. s prilastkom, v zvezi z za potreba, namen: narediti violino za domačo rabo; prirediti knjigo za šolsko rabo; predmeti za vsakdanjo rabo / ekspr. ta pesem ni za današnjo rabo primerna za današnje razmere / publ. predmeti osebne rabe za osebno rabo
● zastar. vsaka doba ima svoje rabe navade, običaje; zastar. zapustil je igralsko rabo igralski poklic, igralstvo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
rába 1., f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
Pleteršnik
rába 2., f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras-Erj. (Torb.); — (die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
Prekmurski
Rába -e ž Raba: Montecuculli je pa Törke blüzi Sz. Gotthárda pri Rábi tak szpomláto KOJ 1848, 95; Sto de tak kráto naſim med Mürom i Rábom prebivajoucſim ſzlovenom obracsati KŠ 1771, A7a; Ki gdabi ſzi iſzkao med Mürov ino Rábov primerjenoga tüvárissa SIZ 1807, 4; Zobriszani Szloven med Mürov i Rábov KOJ 1845, 1
Pravo
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna
»Ajdovska deklica« in raba začetnice
Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?
Jezikovna
Besedna zveza »z drugimi besedami« in raba ločil
Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?
Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...
Jezikovna
Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih
Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?
Geografija
Urbanizem
Pravo
Jezikovna
Fakultativna raba predloga
Zanima me, kdaj je ustrezna raba zveze predloga po in prislova kratnosti. To zvezo namreč večkrat zasledim, vendar menim, da je predlog po v takih primerih, kot je npr. naslednji, odvečen:
Po enkrat/Enkrat na teden hodi v kino.
Jezikovna
Gradišče v Ljubljani – raba predloga
Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
Jezikovna
Imena poklicev in raba vezaja: »knjižničar vnašalec«
Dvojna imena poklicev pišemo s stičnim vezajem, pregibata se obe sestavini. Kako pa zapišemo npr. knjižničar vnašalec (knjižničar, ki vnaša določene vsebine na portal), knjižničar moderator, bibliotekar informator, kjer vnašalec, moderator in informator niso poklici, temveč le izrazi, ki natančneje opredeljujejo področje dela, ki ga knjižničar opravlja. Ali v takih primerih uporabimo stični vezaj, nestični pomišljaj ali celo pustimo brez ločila?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 175
Dostopnost