Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
kôtel Frazemi s sestavino kôtel:
bíti [vróče] kot v kôtlu, vréti kot v kôtlu, zavréti kot v kôtlu
SSKJ²
kuríti in kúriti -im nedov. (ī ú)
1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj
// pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri
2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu
● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel
    kúrjen -a -o:
    vsi prostori so kurjeni
Celotno geslo Sinonimni
migetáti -ám nedov.
hitro, lahkotno se premikati sem in tja
SINONIMI:
migljati, migotati, star. gomoleti, knj.izroč. mrgoleti, knj.izroč. mrleti, star. plamikati, star. svepetati, ekspr. trepetati, ekspr. trepetlikati, ekspr. trepetljati
GLEJ ŠE SINONIM: utripati
SSKJ²
migotáti -ám nedov. (á ȃ)
hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale
● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje
    migotajóč -a -e:
    zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči
Celotno geslo eSSKJ
monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]
    1. deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum
      1.1. sezonski veter, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ki zaradi velike temperaturne razlike piha z morja na kopno ali obratno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...
SSKJ²
ozráčje -a s (ȃ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju
// zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo; razgreto, soparno, ekspr. težko ozračje; tistega dne je bilo ozračje jasno in mirno; onesnaženost ozračja / narediti, ustvariti umetno ozračje v satelitu; pren. ozračje v dvorani je bilo napeto, ekspr. naelektreno
♦ meteor. labilno ozračje v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte
2. navadno s prilastkom kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: zna ustvarjati domače, prijetno ozračje; živi v mirnem, prijateljskem, sovražnem ozračju / delovno, ustvarjalno ozračje
● ekspr. začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: izčistiti ozračje javnega življenja; duhovno, kulturno, politično ozračje; ozračje moderne dobe / v romanu je dobro prikazano zgodovinsko ozračje
// publ. razmere, okoliščine: zdaj je ozračje za sporazum najbolj ugodno; politično razgibano ozračje
Celotno geslo Sinonimni
razgrét -a -o prid.
ki vzbuja občutek velike toplote, vročine
SINONIMI:
ekspr. goreč, zastar. plameč, knj.izroč. plameneč, knj.izroč. plamteč, ekspr. razbeljen, star. razpaljen, ekspr. žareč, knj.izroč. žarek2
GLEJ ŠE SINONIM: razvnet, vroč, vroč
Celotno geslo Sinonimni
razgréto prisl.
GLEJ SINONIM: razvneto
Pravopis
razpáljen -a -o; bolj ~ (á) star. od sonca ~o ozračje razbeljeno, razgreto
razpáljenost -i ž, pojm. (á) star. razbeljenost, razgretost
Celotno geslo Kostelski
začiniti ► ˈzačint zaˈčiːnėn dov.
Celotno geslo Kostelski
začinjati ► zaˈčiːn’at -an nedov.
Celotno geslo Frazemi
zavíst Frazemi s sestavino zavíst:
bíti zelèn od zavísti, póčiti od zavísti, pókati od zavísti, pozelenéti od zavísti, zelèn od zavísti
Celotno geslo Frazemi
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh
Pravopis
žárek2 -rka -o; -ejši -a -e (á; á) ~o sonce; poud.: ~e barve poletja |žive, rumenkaste|; ~ pogled |plamteč, sijoč|; neobč. bolnikovo ~o čelo razgreto, vročično
žárkost -i ž, pojm. (á)
Število zadetkov: 16