Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

résa1 rése samostalnik ženskega spola [résa]
    grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat. Erica
STALNE ZVEZE: drevesasta resa, jesenska resa, planinska resa, spomladanska resa
ETIMOLOGIJA: vresa
résa2 rése samostalnik ženskega spola [résa]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resica
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resica
ETIMOLOGIJA: = cslov. ręsa, hrv., srb. résa ‛resa, vrsta, niz’, nar. rus. rjasá ‛vrvica, vrsta, resa’, polj. rzęsa ‛trepalnica’, češ. řasa ‛trepalnica, resa’ < pslov. *ręsa, nejasnega izvora - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. knjižno pogovorno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti, v besedilih o športu pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti, iz agronomije ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti kaj čista matematika, biti kaj čista tema (za koga, komu), biti kaj čista formalnost, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
êj in èj medmet [êj] in [èj]
    1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav
    3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da pri njem česa ne odobrava
    4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj
    5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov
    6. kot členek, neknjižno pogovorno izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. slabšalno ženska
      1.1. neknjižno pogovorno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neknjižno pogovorno, ekspresivno babnica
    2. slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba je baba, najboljša je slaba., Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] ETIMOLOGIJA: bloger
da1 veznik [da] poudarjeno []
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
špílati špílam nedovršni glagol [špílati]
    1. neknjižno pogovorno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev; SINONIMI: igrati
    2. neknjižno pogovorno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo; SINONIMI: igrati
      2.1. neknjižno pogovorno oddajati, proizvajati zvok sploh; SINONIMI: igrati
    3. neknjižno pogovorno poustvarjati besedilo, scenarij; SINONIMI: igrati
    4. tudi v obliki špilati se, neknjižno pogovorno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne; SINONIMI: delati se
      4.1. tudi v obliki špilati se, neknjižno pogovorno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost; SINONIMI: delati se
    5. neknjižno pogovorno igrati računalniške igrice
    6. neknjižno pogovorno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami; SINONIMI: igrati
    7. neknjižno pogovorno delovati
    8. v obliki špilati se, neknjižno pogovorno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah; SINONIMI: igrati se
      8.1. v obliki špilati se, neknjižno pogovorno delati kaj za zabavo, razvedrilo; SINONIMI: igrati se
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka]
    1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem
      1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja kot z rekreativno dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: balinar
kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje]
    šport, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno kot rekreativna dejavnost
ETIMOLOGIJA: kajtati
povampíriti se povampírim se dovršni glagol [povampíriti se]
    1. postati vampir
    2. v obliki povampiriti spremeniti koga v vampirja
    3. ekspresivno postati oblasten, izkoriščevalski, aroganten, navadno po ustalitvi na pomembnem političnem, ekonomskem, družbenem položaju
    4. v obliki povampiriti, ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj pridobi neželene lastnosti
ETIMOLOGIJA: iz vampiriti se iz vampir
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. knjižno pogovorno, ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. ekspresivno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
    1. ljubkovalno čebela
    2. ekspresivno slika, podoba čebelice kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
      2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
    3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + usta - več ...
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: grafolog
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk, Klobuk dol!
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, kar je sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka]
    1. krtača, zlasti manjša
      1.1. temu podoben pripomoček za čiščenje, nego telesa, zlasti zob
FRAZEOLOGIJA: postriči koga, kaj na krtačko
ETIMOLOGIJA: krtača
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki se oglaša z visokimi, zateglimi glasovi in lovi zlasti miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
netopírjev netopírjeva netopírjevo pridevnik [netopírjeu̯ netopírjeva netopírjevo] ETIMOLOGIJA: netopir
Število zadetkov: 55