bantustán -a m (ȃ)
1. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine: niso se mogli sprijazniti z življenjem v getoiziranih bantustanih
// v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki
2. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: štetje glasov poteka tako kot v zadnjem bantustanu / med bantustanom in rajem
Zadetki iskanja
SSKJ²
Geografija
Pravopis
SSKJ²
botáničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene
nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene
Celotno geslo
eSSKJ
cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]
- 1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
Celotno geslo
eSSKJ
črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]
ETIMOLOGIJA: ↑črn
- 1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
- 2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre
- 2.1. plodovi te oljke
- 2.2. olje iz plodov te oljke
- 3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
- 4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
- 5. neformalno, koroško borovnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn
Geografija
Celotno geslo
ePravopis
Järvenpää
Predlog
2 Järvenpääja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Finskem
IZGOVOR: [jêrvempe], rodilnik [jêrvempeja]
BESEDOTVORJE: Järvenpääjčan, Järvenpääjčanka, Järvenpääjčanov, Järvenpääjčankin, järvenpääjski
Celotno geslo
ePravopis
Južna Dakota
Predlog
Južne Dakote samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [júžna dakóta], rodilnik [júžne dakóte]
BESEDOTVORJE: Južnodakotčan, Južnodakotčanka, Južnodakotčanov, Južnodakotčankin, južnodakotski
Jezikovna
Kako je prav: »Kočevska« ali »Kočevsko«
Čeprav smo še vedno razdvojeni, ali smo Kočevarji ali Kočevci (sama nikakor ne pristajam na novo ideološko poimenovanje), se je pojavila nova dvojnost. Namesto besede Kočevska (pokrajina s svojo upravno ureditvijo) se je po volji nekaterih »eminentnih« posameznikov pojavilo poimenovanje Kočevsko. Tako se npr. v občinskem glasilu Kočevska pojavi naslednja zmeda s tem poimenovanjem:
*Koordinator iniciative Aktivna Kočevska se sprašuje: »Bo Kočevsko postalo zverinjak in rezervat?«
Prav teh jezikovnih nedoslednosti je vse več in vsaj zame je tako nepotrebno maličenje jasnega poimenovanja nepotrebno. Imam prav ali sem pretirano jezikovno občutljiva?
Geografija
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Minnesota
Predlog
2 Minnesote samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [minesóta], rodilnik [minesóte]
BESEDOTVORJE: Minnesotčan, Minnesotčanka, Minnesotčanov, Minnesotčankin, minnesotski
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
naráven -vna -o prid., narávnejši (á)
1. nanašajoč se na naravo:
a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen
b) naravni energetski viri; naravne dobrine; naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken
c) naravni nauki
2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus; naravna barva lesa; okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov
3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta; kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju
// ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čim bolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju
4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red; porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti
// ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive
5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje; vedno je naraven; dekle je zelo naravno in preprosto
// preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro
6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost; naravni dar za glasbo; naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon
♦ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jezikosl. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; kem. naravna barvila; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike; pravn. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljive
1. nanašajoč se na naravo:
a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen
b) naravni energetski viri; naravne dobrine; naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken
c) naravni nauki
2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus; naravna barva lesa; okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov
3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta; kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju
// ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čim bolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju
4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red; porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti
// ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive
5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje; vedno je naraven; dekle je zelo naravno in preprosto
// preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro
6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost; naravni dar za glasbo; naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon
♦ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jezikosl. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; kem. naravna barvila; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike; pravn. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljive
- narávno
1. prislov od naraven: govoriti, živeti naravno; stvar poteka naravno; naravno skodrani lasje
2. knjiž., v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov; razumljivo: naravno je, da je to storil; to je tako naravno, da bolj ne more biti; elipt. čisto naravno, da so hišo prodali; sam.: njegova odločitev je nekaj popolnoma naravnega
Geografija
Geografija
Urbanizem
Botanika
Botanika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost