ribnik z jeguljami
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer
Besedje16
Vorenc
bolnik m, F5, amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿ, hiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
Vorenc
hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
nasádən, -dna, adj. 1) k nasadu spadajoč, nasada se tičoč; — nasȃdna riba, der Setzfisch, nasadni ribnik, der Setzteich, Cig.; — 2) násadən, gefüllt, doppelt (von Blumen), Jan.
Pleteršnik
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
Pleteršnik
natéči, -téčem, vb. pf. 1) fließend sich zu einer gewissen Menge ansammeln; nateklo je še pet škafov vina iz soda; — n. se, anfließen: ribnik se je natekel, Cig.; zusammenlaufen: narod se je bil v mesto natekel, LjZv.; — 2) treffen: mene je nateklo, Z.; kakor nateče, wie es kommt, Z.; — schlecht ankommen, Cig.; — n. božjo jezo, sich den Zorn Gottes zuziehen, Bas.; — 3) n. se, sich satt laufen.
Pleteršnik
natẹ́kati,* -tẹ̑kam, vb. impf. ad nateči; allmählich zu einer gewissen Menge anfließen: voda nateka; — n. se, anlaufen, anfließen, Cig.; ribnik se nateka, Cig.
Pleteršnik
óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
Vorenc
omivati nedov., natatoria sylöe, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:ÿ
Besedje16
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
ribnik m, F5, cetaria, en velik ribnik ẛa te velike ribe; ichtyotrophium, en ribnik, ali veyer; natatoris sylöe, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio; piscinarius, -rÿ, kateri ima luṡht k'ribſtvi, ali k'ribnikom
Besedje16
Vorenc
sicer prisl., F12, alias, ſicer; aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; caeterò, ſicer; caeteroquin, sive caeteroqui, pres tega, ſicer; hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji fliṡ, ſicer aibeṡh imenován; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; natatoria syloë, en Ribnik, v'katerim ſo ſicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali; quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; sanequidem, já, jeſt hozhem: prou ſicer; secius, drugazhi, ſicer; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda
Vorenc
spirati nedov., F3, borit, enu ṡheliszhe, s'katerim ſe madeṡhi ſpiraio; lamaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; natatoria syloë, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost