Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
 
pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
Celotno geslo Pohlin
ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

SSKJ²
bájar -ja m (ȃ)
pog. večja kotanja z vodo, ribnik; bajer: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
SSKJ²
bájer tudi bájar -ja m (ȃ)
večja kotanja z vodo, ribnik: sprehajati se ob bajerju; zaledenel, zamrznjen bajer; dno, gladina, obrežje, okolica bajerja; ureditev bajerja; ribe, žabe v bajerju / naravni, umetni bajer; vrtni bajer
Pravopis
bájer -ja m z -em (ȃ) neknj. pog. ribnik
Celotno geslo Pohlin
bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

Svetokriški
bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer
Celotno geslo Megiser
bajer -ja samostalnik moškega spola
Celotno geslo eSSKJ16
bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola
večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik
FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih
Geografija
bájer -ja m
Besedje16
biert [ribnik] sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592-kor., MTh 1603-kor.)
Celotno geslo eSSKJ16
biert -a (biert, vjert) samostalnik moškega spola
ribnik
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Vorenc
bolnik mF5, amuletumarznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -niene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöeen Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿhiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
Celotno geslo ePravopis
Dobravska krnica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dobravske krnice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ribnik ob reki Vipavi
IZGOVOR: [dobráu̯ska kərníca], rodilnik [dobráu̯ske kərníce]
BESEDOTVORJE: dobravskokrniški
PRIMERJAJ: dobravski
Pravopis
drstník -a m (í) |ribnik|
Vorenc
hraniti2 nedov.F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliothecakir ſe buque hranio; caseale, -lisſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteriaena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragiumen proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciboriumſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensistá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -umẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodirezhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -aetudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium pisciumen ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -aekamra kir ſe buque hranio; lignile, -lisleſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -oniszhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrotheciumtú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locusmeiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -aekelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -aeribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿkamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuumṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponereodloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿacriſtieenu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -niſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -lekar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servarehraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿtú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicuskateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
SSKJ²
izlovíti -ím dov., izlôvil (ī í)
rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik
// poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
SSKJ²
kálen -lna -o prid. (á)
1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka
2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca
3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen
    kálno prisl.:
    kalno gledati predse / piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki; kalno modro nebo; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
Pravopis
kálen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ ribnik; poud. ~ položaj |nejasen|
kálno -ega s, pojm. (á) nekaj ~ega v očeh; poud. ribariti v ~em |izrabljati neurejene razmere za dosego cilja|
kálnost -i ž, pojm. (á)
Število zadetkov: 75