Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
àli in ali vez. (ȁ) 
  1. 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
      // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
       
      pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
  2. 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
    2. b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
  3. 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
    // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
SSKJ
bájar in bájer -ja (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
SSKJ
izlovíti -ím dov., izlóvil (ī í) rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik
// poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi
SSKJ
kálen -lna -o prid. (á) 
  1. 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka
  2. 2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca
  3. 3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen
    kálno prisl.: kalno gledati predse / piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki; kalno modro nebo; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
SSKJ
lóček -čka (ọ̑) travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh: utrgati loček; na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom; loček in biček ob vodi
// steblo te rastline: zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka
SSKJ
okrák -a (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak
SSKJ
polníti in pólniti -im [u̯nnedov. (ī ọ́) 
  1. 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival
    // voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati
    // delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati
    // gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino
  2. 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe
  3. 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa
    // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal
  4. 4. ekspr., redko dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne
    ● 
    ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; žarg., fin. tekoči račun se polni na tekočem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti
    ♦ 
    elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo
    polnèč -éča -e: mimo je pripeljal tovornjak, polneč ulico z ropotom
    pólnjen -a -o: rezervoar bo stalno polnjen
SSKJ
prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
    // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi
  2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja
    2. b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
  3. 3. rastoč (mrežasto)
    1. a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
    2. b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
  4. 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
  5. 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
    ● 
    ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu
    prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki
     
    med seboj preprežene žične ovire prepletene
SSKJ
prevléči -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo
    // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost
  2. 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil
  3. 3. nar. prebranati: prevleči travnik
    ● 
    ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem
    ♦ 
    obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno
    prevléči se ekspr.  s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino
    ● 
    star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica
    prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo
     
    ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena
SSKJ
rezervoár tudi rezervár -ja (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči
 
ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
SSKJ
ríbnik -a (ȋ) večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik
SSKJ
ríbniški2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribnik: ribniška voda / ribniške ribe
SSKJ
ríbnjak -a (ȋ) star. ribnik: labodi na ribnjaku
SSKJ
sláčje -a (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem
● 
nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem
SSKJ
snívati -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje
// spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan
// ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo
    snivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero
SSKJ
štírikóten -tna -o prid. (ī-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila
SSKJ
tívolski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana
 
zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
SSKJ
trnína -e ž (í) nar. črni trn: s trnino in šipkom obrasel ribnik / nabirati trnine trnulje
SSKJ
tŕstje -a () več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja
SSKJ
zamréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zakriti, prekriti z mreno: meglice so zamrenile goro / solze so ji zamrenile oči
    zamréniti se postati zakrit, prekrit z mreno: vodna površina se je zamrenila / nebo se je zamrenilo z oblaki
    zamrénjen -a -o: zamrenjen ribnik
Število zadetkov: 20