Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer
Besedje16
biert [ribnik] sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592-kor., MTh 1603-kor.)
Vorenc
bolnik mF5, amuletumarznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -niene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöeen Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿhiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
Vorenc
hraniti2 nedov.F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliothecakir ſe buque hranio; caseale, -lisſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteriaena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragiumen proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciboriumſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensistá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -umẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodirezhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -aetudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium pisciumen ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -aekamra kir ſe buque hranio; lignile, -lisleſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -oniszhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrotheciumtú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locusmeiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -aekelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -aeribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿkamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuumṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponereodloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿacriſtieenu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -niſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -lekar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servarehraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿtú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicuskateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
Pleteršnik
nasádən, -dna, adj. 1) k nasadu spadajoč, nasada se tičoč; — nasȃdna riba, der Setzfisch, nasadni ribnik, der Setzteich, Cig.; — 2) násadən, gefüllt, doppelt (von Blumen), Jan.
Pleteršnik
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
Pleteršnik
natéči, -téčem, vb. pf. 1) fließend sich zu einer gewissen Menge ansammeln; nateklo je še pet škafov vina iz soda; — n. se, anfließen: ribnik se je natekel, Cig.; zusammenlaufen: narod se je bil v mesto natekel, LjZv.; — 2) treffen: mene je nateklo, Z.; kakor nateče, wie es kommt, Z.; — schlecht ankommen, Cig.; — n. božjo jezo, sich den Zorn Gottes zuziehen, Bas.; — 3) n. se, sich satt laufen.
Pleteršnik
natẹ́kati,* -tẹ̑kam, vb. impf. ad nateči; allmählich zu einer gewissen Menge anfließen: voda nateka; — n. se, anlaufen, anfließen, Cig.; ribnik se nateka, Cig.
Pleteršnik
óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
Vorenc
omivati nedov.natatoria sylöeen Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:ÿ
Besedje16
ribnek gl. ribnik ♦ P: 4 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
Pleteršnik
rȋbnik, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan., M.
Vorenc
ribnik mF5, cetariaen velik ribnik ẛa te velike ribe; ichtyotrophiumen ribnik, ali veyer; natatoris sylöeen Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; piscina, -aeribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio; piscinarius, -rÿkateri ima luṡht k'ribſtvi, ali k'ribnikom
Vorenc
sicer prisl.F12, aliasſicer; aliòquin, aliòquiſicer, pres tega; caeteròſicer; caeteroquin, sive caeteroquipres tega, ſicer; hibiscus, -ci, vel hibiscumta veliki divji fliṡ, ſicer aibeṡh imenován; horologiumſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; natatoria syloëen Ribnik, v'katerim ſo ſicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali; quidemſicer, reiṡ, ṡlaſti; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orumreṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; sanequidemjá, jeſt hozhem: prou ſicer; seciusdrugazhi, ſicer; stagnum, -gnijeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda
Vorenc
spirati nedov.F3, boritenu ṡheliszhe, s'katerim ſe madeṡhi ſpiraio; lamaria, -aeenu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; natatoria syloëen Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali
Pleteršnik
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.
Pleteršnik
trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
Svetokriški
vajer -ja m ribnik: Vener MARIA Diviza je sdravishi, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer im. ed. ǀ Temu sdravimu wajeriu daj. ed. shiher pergliham MARIO Divizo ǀ je ta wajer tož. ed. skalil ǀ per wajeriu mest. ed. tiga sdrauia → bajer, → vejer
Vorenc
vejer mF3, comma, -tisreſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza v'veyerjih; ichtyotrophiumen ribnik, ali veyer; superstagnarezheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
Svetokriški
vejer -ja m ribnik: enkrat Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu vejeriu daj. ed.; v'katerim vſakateri bolnik je osdravil ǀ veliku ludy vſakrat ſo k'vejeriu daj. ed. prishli ǀ nei imel zhloveka, de bi niemu bil pomagal v' ta veier tož. ed. ǀ de bi bil njemu pomagal v'vejer tož. ed. ſtopit ǀ ony ſo vidily tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu mest. ed. leſhati ǀ 38. leit je per veieriu mest. ed. bolan leshal → bajer, → vajer
Število zadetkov: 20