Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
Svetokriški
Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
Svetokriški
Alerikus m osebno lastno ime Alarih: Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)
Svetokriški
Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.
Svetokriški
Ciren -a m zemljepisno lastno ime Cirena: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena rod. ed. v' Pentapolim (III, 244) Ciréna, gr. Κυρήνη, lat. V Cyrene, glavno mesto gr. naselbine v severni Afriki; → Cirene
Svetokriški
Cirene ž mn. zemljepisno lastno ime Cirena: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene tož. mn., is Cirena v' Pentapolim (III, 244) → Ciren
Svetokriški
elefant -a m slon: zhes leta potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti im. mn. pojti (V, 579) ǀ Ceſſar Pompeius je bil premagal Affrico je bil ukrotil Elefante tož. mn., ali Slone, de v' kozky ſo njega v' Rim pelali (V, 442 s.) ← it. elefante < lat. elephās, -antis ← gr. ἐλέφας ‛slon’ ← hamit.; → slon
Prekmurski
gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
Svetokriški
gotarski prid. gotski: Alericus Goterski im. ed. m Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) → Alerikus
Pleteršnik
hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
Svetokriški
imenovati -ujem/-am dvovid. imenovati: Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali, inu s'ſelishzhe, dreuie inu ſad imenovati nedol. ǀ kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati nedol., namrezh Mocrocoſmos ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat nedol. Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ yh imenuie 3. ed. norze ǀ leto Boshio arznio imenova 3. ed. S. Ignatius Marternik ǀ S. piſmu yh imenva 3. ed. otroke hudizhave ǀ kateru meiſtu my imenujemo 1. mn. Viza ǀ moje ime je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio 3. mn. Juri ǀ S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: 3. mn. Magiſter ǀ en pot imenujejo 3. mn. pot te nedolshnosti ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai Njegovu Ime, inu mene uſako minuto imenovai vel. 2. ed., de ſmano bosh v' pakli do vekoma Boga preklinal ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne imenoval del. ed. m ǀ katero proprei Chriſtus je imenual del. ed. m leno pſizo ǀ v' ſvoijh lyſtoh 219 kratga je imenoual del. ed. m ǀ tiga bosh imenovala del. ed. ž, Jeſus ǀ en Kloshter ſiſidali, inu Alleluja imenovali del. mn. m imenovati se nedov. imenovati se: Rim ſe imenuje 3. ed. od Romula Alexandria od Alexandria ǀ danaſs ſe imenuje 3. ed. en dober Pastir
Prekmurski
ìti tudi ìdti ìdem nedov.
1. iti, premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; Gda je vrêmen všôli idti BJ 1886, 6; zapovedao je vucsenikom idti preik mourja KŠ 1771, 26; na prej idti KM 1790, 8; posteno domou iti KOJ 1845; jaſz tá idem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1754, 256; Ár ako jaſz tá neidem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1771, 49; Ides ponizno BKM 1789, 2; vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; A neidi pa zmenom SM 1747, 48; i csi ercsém etomi, idi, ino ide KŠ 1771, 25; Neidi blüzi KAJ 1870, 15; Idita vu eto véſz KŠ 1771, 67; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Idte trüdne kotrige, idite po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 187; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; I erkao nyim je: idte KŠ 1771, 27; i vmeſzto Samaritánuſov nejdite KŠ 1771, 31; Pred nyega ſzpeſzmami idte BKM 1789, 7b; li idte, idte KAJ 1870, 26; I kak bom pred te ſou BKM 1789, 20; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; kamakoli bos ſou KŠ 1771, 26; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; I bojécsi ſou ſzam i ſzkrio ſzam talentom tvoj KŠ 1771, 85; Ali gda szem mimo sao TA 1848, 30; Kama je ſou KŠ 1754, 112; ſou je gori na goro KŠ 1771, 13; I nej je ſou KŠ 1771, 70; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Pojbics je so KAJ 1870, 8; ki je domo šo AI 1878, 9; pa domô sla AI 1875, kaz. br. 7; pred nyimi je sla KŠ 1771, 7; i sli ſzo potoczke KŠ 1771, 23; Domô bi sô AIP 1876, br. 2, 7; Eden krát, da bi domou sli KM 1790, 66; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; odve'zte ga i püſztite ga, najde KŠ 1771, 305; pren. Csi bi brez' Bôga mogli z-szvêta idti KAJ 1848, 7; ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i na ſzmrt iti KŠ 1771, 339; Li vpekeo more idti BKM 1789, 13; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; Ár nejde vu ſzrczé nyegovo KŠ 1771, 123; Oh Jezus, ktebi ido KŠ 1754, 255; Ár v-nebéſza pojdemo SŠ 1796, 7; Idi ſzi, drágo ſzuncze KŠ 1754, 250; Goſzpodne, nejdi na ſzoudbo KŠ 1754, 68; i vecs nejdi v nyega KŠ 1771, 130; pojdi k-milomi Jezusi KOJ 1845, 20; na pout poganov nejdte KŠ 1771, 31; V-nébo isao bode SŠ 1796, 155; ne bodete sli vkráleſztvo nebeſzko KŠ 1771, 15; i prázniczke bodo pred vami sli vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 70; Ki ſzi za mé na krisno moko in ſzmert isſal SM 1747, 56; on je od ſzmerti gori ſztano iſal vu Nebéſza SM 1747, 13; ké ſzo vu ogen isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; Csi je tou od tébe, najde, Csi je pa nej, naj nebode BKM 1789, 172
2. opraviti kako pot z določenim namenom: idem knige vzemem BJ 1886, 6; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi SM 1747, 41; ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; jaſz bom ſou, i zvrácsim ga KŠ 1771, 25; Ali ka ſzte vö sli glédat KŠ 1771, 35; Ferkec i Jožek sta všôlo šla BJ 1886, 5
3. izhajati, prihajati: odket krüh ide KM 1790, 30; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; Od Bouga vſza ido BKM 1789, 10
4. pojavljati se, padati: Tam nigdár neide szneg KAJ 1870, 93; Din je sao z nôsza nyegovoga TA 1848, 13
idóuči tudi idévči -a -e gredoč: je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; da ſzi v-Nébo idoucsi tvojo ſz. rokou ober nyih podugno KM 1783, 55; Idôcsa eden lêpi odvecsarek naszprehájanye AIP 1876, br. 10, 7; vſze, notri idoucse vu vüſzta KŠ 1771, 51; Na pout idoucſega csloveka peſzem BKM 1789, 169; Pavli v-Rim idoucsemi KŠ 1771, 701; vido ſzam angyela doli idoucsega znebéſz KŠ 1771, 803; Szliſavſi pa lüſztvo mimo idoucse KŠ 1771, 233; Idoucsa pa vucsenika vcsinila ſzta tak KŠ 1771, 68; vu Emaus idoucsima dvöma vucsenikoma KŠ 1771, 828; naj ſze idoucſi, vu okouli bodoucsa mejſzta i veſznicze raſzpiſztijo KŠ 1771, 197; Radi idôcsi sz-tühine KAJ 1848, 222; Idôcs sli bodo i jôkali TA 1848; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévcsi i tam sze je AI 1875, kaz. br. 1; kral na trónus idévcsi AI 1875, kaz. br. 1
Pleteršnik
káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
Svetokriški
kočija -e ž kočija: kozhia im. ed. ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa pobila ǀ ta resbeleni rosh je kakor ta gorezha kozhya im. ed. ǀ s' lete kozhje rod. ed. erdezhi slati ſó kapali ǀ ſapovej Kozhio tož. ed. nasaj oberniti ǀ kozhijo tož. ed. shtirij krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij mest. ed. v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Nej gori pousdignen v'kozhij mest. ed. kakor Elias ǀ meni moja Regula prepovej ſe pelati v'kozhy mest. ed. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone, de v' kozky mest. ed. ſo njega v' Rim pelali ǀ ſe je bal pod kozhijo or. ed. konez vuseti ǀ je bil vſe kozhije tož. mn. prepovedal ǀ vslatyh kozhyah mest. mn. po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ v'slateh kozhijah mest. mn. ſe ſo v'Mestu pelali ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah mest. mn. ← madž. koczi ‛kočija’ po kraju Kocz med Dunajem in Budimpešto
Svetokriški
Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime Konstantinopel: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul
Svetokriški
Konstantinus -na m osebno lastno ime Konstantin: Ceſſar Conſtantinus im. ed., kateriga S. Silveſter Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil ǀ Conſtantinus im. ed. ta veliki Conſtantinopolitanski Ceſſar ǀ Ceſſar Conſtantinus im. ed. Magnus, na kateriga mozhnu ſonze je ſialu ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina rod. ed. ǀ Ceſſarju Conſtantinu daj. ed., Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ kar enkrat je bil piſſal Innocentius Papesh ta III. Ceſſarju Conſtantinu daj. ed. ǀ ſpumnite vaſs proſſim na Ceſſarja Conſtantina tož. ed. tiga Velikiga ǀ Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam or. ed. obtosheni 1. Kónstantin Véliki, rimski cesar (306–337) 2. V dostopni literaturi ni najti podatka, da bi imel papež Inocenc III. (1198–1216) opraviti s kakim cesarjem Konstantinom, pač pa ga je Konstanca, vdova po sicilijanskem kralju Henriku VI., prosila, naj se zavzame za ohranitev prestola za njenega sina Friderika II., kar je papež podprl.
Prekmurski
mír in mér -a m
1. stanje brez vojne: ona koteraſzo potreibna, kako mir TF 1715, 29; Mirá poglávnika BKM 1789, 17; pejnez za mira odküplenyé vösztrüczao KOJ 1848, 9; angel mira KAJ 1848, 4; ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Za mir szkrblivi poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; da Rim pri miri püsztécs, odned nazáj setuje v Büdino KOJ 1848, 6
2. stanje brez hrupa, vznemirjenj: Z ednim szi i vu miri lé'zem TA 1848, 4; kaj koli sto vorje, szamo naj namiri osztáne KOJ 1848, 84; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Tak zaſzpim vu tihom méri KŠ 1754, 270; Tam je mir BKM 1789, 115
3. stanje notranje ubranosti: vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ino nam dái tvoiega mira ABC 1725, A7a; mir mámo pri Bogi SM 1747, 17; i mir Bosji vſivati KŠ 1754, 16; Mir lidém dobro volo BKM 1789, 6; Radoſzt mir ſzodio BRM 1823, 4; ár vu nyegovom miri KOJ 1833, VII; onda me zmirom odpüſzti SM 1747, 58; Tákſi ſzo: mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; mér vám bojdi KŠ 1771, 261; kako gotovni te Evangelium toga méra goniti, (gláſziti) SM 1747, 27; nejga nikaksega méra v moji kosztáj KŠ 1754, 241; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; i proſzi ga ona, ſteraſzo kméri KŠ 1771, 221; da bi ti poznalo, i eſcse vu etom tvojem dnévi, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; da bi mi mér meli SM 1747, 12; Vſzákomi mér KŠ 1771, A2a; Da nám právi mér darüjes KM 1783, 75; Daj mér záto cslovik preklétoj gizdoſzti SŠ 1796, 41; od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; idi vu méri KŠ 1771, 117; Da nász Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; odisla ſzta zmérom od bratov k-Apoſtolm KŠ 1771, 390; nihájte zmérom té lidi KM 1796, 120; mladénczi Bojdite naméri SIZ 1807, 38
Prekmurski
nòtri vzéti ~ vzèmem dov. sprejeti: ki poſzlüſajo rejcs i notri jo vzemejo KŠ 1771, 113; Vzemi ka je vcsino Notri vracsun vſze tou BKM 1789, 386; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi BKM 1789, 641; je Rim med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo BKM 1789, 434; Rááb práznicza, gda je notri vzéla te poſzlane BKM 1789, 749; i vnouga drüga mejſzta ſzo po nyem Evangyeliom notri vzéla BKM 1789, 260
nòtri vzéti ~ -a ~ -o sprejet: csi ſz-tejmi 'sivlejnya ne bi dopüſztila kákſa obcsinſzka notri vzéta návada KMK 1780, 55; opomina te verne, naj ſze toga notri vzétoga právoga návuka dr'zijo KŠ 1771, 716
Prekmurski
odpóutiti se -im se dov. napotiti se, odpotovati: sze je z-ovimi pápinszkimi rômari v-Rim odpouto KOJ 1845, 80
Prekmurski
okrádnoti -em dov. okrasti: Naſzlejdnye je okradno ſzvojega goſzpouda KM 1790, 54
okràdnovši -a -e ko je okradel: Zrok piſzanya je Onezimus, ki okradnovſi Filemona, gda bi v-Rim pribej'zao KŠ 1771, 662
Število zadetkov: 48